Sindrom prepustnega črevesja – diagnostika in zdravljenje (2.del)

Diagnosticiranje sindroma prepustnega črevesja

Preobčutljivosti na določena živila so običajno prvi znak sindroma prepustnega črevesja. Priporočljivo je, da izvedemo teste preobčutljivosti na gluten, fruktozo, laktozo in histamin ter temu primerno prilagodimo svojo dieto.

1. S preiskavo blata se določijo vrednosti sIgA (sekretornega imunoglobulina A). Podpovprečne vrednosti le-tega nakazujejo na sindrom prepustnega črevesja ali drugo motnjo v delovanju imunskega sistema.
2. Preiskave urina določajo ravni laktuloze in manitola. Laktuloza je sintenzni sladkor (disaharid), ki ga tanko črevo praktično ne absorbira, saj ga ne more predelati. Pri sindromu prepustnega črevesja pa se absorbirajo velike količine tega ogljikovega hidrata in izločijo preko urina. Manitol je alkoholni sladkor, ki ga sicer telo ne more predelati ali uporabiti, vseeno pa se vedno absorbira v tankem črevesju. V celoti se izloči z urinom. Razmerje manitola in laktuloze v urinu zdravnikom pove, kakšna je verjetnost za obstoj sindroma prepustnega črevesja.
3. Preiskava krvi razkriva vrednosti zonulina, encima, ki nadzoruje prepustnost črevesja (uravnava razpiranje čvrstih vezi med epitelnimi celicami sluznice tankega črevesa). Visoke vrednosti zonulina v krvi so dober pokazatelj sindroma prepustnega črevesja. Vrednosti zonulina povečuje tudi uživanje z glutenom bogate hrane. Ostali pokazatelji sindroma prepustnega črevesja v krvi so beljakovine elastaza, beta-defenzin in alfa-1-antitripsin.
4. Dobra alternativa je test z bioresonanco. Izkušen terapevt bo testiral reakcije telesa na glivice, živila in strupe ter imunske reakcije teh snovi. Iz tega bo sklepal, ali pri pacientu obstaja sindrom prepustnega črevesa.

Zdravljenje sindroma prepustnega črevesja

Brez spremembe prehrane pri zdravljenju sindroma prepustnega črevesja ne bo šlo. Le tako bomo namreč odstranili dejanski vzrok za nastanek obolenja. Uničenje črevesne sluznice se ne zgodi čez noč – običajno traja dolga leta. Prav zato pa tudi ne gre pričakovati, da bo zdravljenje hitro in enostavno.

1. Pravilno izpeljano postenje ali čiščenje črevesja pomirja črevo in daje črevesni sluznici priložnost, da se obnovi. V pomoč nam bodo tudi različni probiotiki (koristni mikroorganizmi) in prebiotiki (hrana za koristne mikroorganizme). Mikroorganizmi v črevesju imajo namreč pomembno vlogo pri razgradnji hrane na manjše delce. V takšni obliki jih telo lažje uporabi.
2. Blagodejen učinek na zdravje ima tudi klistiranje. Pred klistiranjem je potrebno odpraviti morebitne glivične okužbe, kakršna je kandida. Pred izvajanjem tovrstnega čiščenja se posvetujmo s terapevtom, še posebej, če trpimo zaradi hemoroidov.
3. Zdravilen učinek na črevesje dosežemo z uživanjem lanenih semen in semen indijskega trpotca. Ob stiku z vodo nabreknejo in postanejo sluzasta. Ta sluz je blagodejna za črevesne resice in črevesno sluznico, saj poskrbi, da je tanko črevo bolj gladko in pretočno. Enak učinek dosežemo z jemanjem prehranskih dopolnil z minerali, kakršen so zeolit.
4. Delovanje črevesne sluznice podpira tudi pitje čaja iz sleza in sladkega korena.
5. Priporočljivo je uživanje vseh živil, ki spodbujajo in izboljšujejo prebavo. Rastlinske grenčice spodbujajo izločanje prebavnih encimov iz trebušne slinavke in emulgatorjev iz žolčnika. Največ grenkih snovi bomo našli v rmanu, regratu, baziliki, encijanu, kurkumi in radiču. V kolikor naša trebušna slinavka ne deluje pravilno in ne izloča zadostne količine encimov, jih dobimo v obliki prehranskih dopolnil.
6. Črevesno sluznico bodo okrepili sokovi iz zelenih rastlin, ki so bogate z balastnimi snovmi in klorofilom. Najbolje se obnese napitek iz ječmenove trave, ki ga je mogoče kupiti v obliki prahu. Podoben učinek bomo dosegli z vsemi zelenimi sadeži (npr. z avokadom).
7. Pri izbiri živil pazimo na optimalno preskrbo z vitamini in minerali. Cinka, omega-3-maščobnih kislin in vitamina A naj bo v naši prehrani vedno v izobilju. Nič manj pomembni niso seveda tudi drugi vitamini, minerali in elementi v sledeh. Z raznoliko, ekološko pridelano, svežo in nepredelano hrano to ne bi smelo predstavljati problema. Izjema so samo različna obolenja, ki privedejo do pomanjkanja posameznih življenjsko pomembnih snovi. V tem primeru predstavljajo prehranska dopolnila dragoceno pomoč.
8. Številni vitamini delujejo v telesu kot antioksidanti, ki nevtralizirajo škodljive proste radikale. Obilo jih bomo našli v robidnicah, borovnicah, goji jagodah in aroniji. Ti drobni sadeži so tudi sicer bogati s sekundarnimi rastlinskimi snovmi, ki imajo pozitiven učinek na organizem (astaksantin, likopen, antociani, kvercetin …). Z antioksidanti bogata sta izvleček iz zelenega čaja in konoplje. Seveda ne gre pozabiti na najpomembnejši antioksidant, glutation, ki bi si zaradi vsestranskega delovanja zaslužil veliko večjo pozornost.
9. L-glutamin je pomembna hranilna snov za tanko črevesje, uporablja pa se tudi za zdravljenje že nastalega sindroma prepustnega črevesja. Podoben učinek ima tudi uživanje laktoferina, ki se nahaja v mleku.
10. Izogibamo se pretiranemu uživanju sladkorja, ki povzroča razrast škodljivih bakterij v črevesju. Sladkor je kot dodatek ali konzervans skrit v izdelkih, kjer ga ne bi pričakovali (v industrijski vloženi zelenjavi, kečapu, industrijskih čajih, majonezi …).
11. V žitnih semenih se nahajajo beljakovine, ki varujejo rastlino pred škodljivci. Žal imajo te beljakovine negativen učinek na zdravje ljudi, kar so dokazale številne študije. Veliko znanstvenikov in raziskovalcev s področja prehrane svetuje t.i. paleo dieto, pri kateri uživamo hrano, ki naj bi jo jedli že naši davni predniki (jajca, meso, sadje, zelenjava, zdrave maščobe, morska hrana, oreščki in semena), izogibamo pa se »modernim pridobitvam« na področju prehrane (sladkor, mlečni izdelki, žitarice, predelana živila, škrob, stročnice, alkohol).

Škodljive niso samo predelane žitarice, temveč tudi sicer zelo cenjeni polnozrnati izdelki.

Žitarice namreč želijo tako kot stročnice zaščititi svoj dedni material, zato seme ovijejo v ovojnico, ki vsebuje različne strupe. Ti strupi varujejo seme pred napadalci, žal pa imajo izrazito slab učinek na človeško črevesno sluznico. Pri polnozrnatih izdelkih zaužijemo še posebej veliko ovojnic semen.

Najpogosteje se v ovojnicah žit nahajajo naslednji strupi ali dražeče snovi:

• gliadin (imunotoksičen, pri ljudeh s celiakijo sproži alergijski odziv, pri vseh ljudeh pa spodbuja nastajanje zonulina, ki povečuje prepustnost črevesne sluznice),
• lektini (rastlinske beljakovine, ki nase vežejo ogljikove hidrate, s svojim delovanjem ščitijo seme pred škodljivci, ljudje proti njim še nimamo obrambnega mehanizma),
• aglutin (spodbuja vnetja, deluje nevrotoksično, spodbuja propad živčnih celic, uničuje tkiva, poruši ravnovesje pri hormonskih funkcijah, povzroča poškodbe na črevesni sluznici).

Razmislimo torej, preden na mizo postavimo škatlo s kosmiči, ki načeloma veljajo za zdrav zajtrk. Poleg žit vsebujejo tudi velike količine sladkorja, še posebej tiste, ki so barviti in imajo dodane umetne okuse. Vsekakor niso najboljša izbira za začetek dneva – tako za otroke kot tudi za nas.