Migrena je več kot le glavobol

Pojavnost migrene

Po ocenah zdravstvene stroke se migrena v industrijsko razvitih državah pojavlja pri 10-15% prebivalstva. Zaradi nje trpijo ljudeh vseh starosti, tudi 5% otrok. V času pubertete pride do pomembnega preobrata – pri mladih moških ostane delež prizadetih z migreno približno enak (okoli 6%), pri mlajših ženskah pa znatno naraste (na 18% populacije). Po prvi nosečnosti delež bistveno upade, kar namiguje na pomembno povezavo med migreno in hormonskim ravnovesjem.

Migrena je zapletena zdravstvena težava, ki ima mnogo vzrokov in sprožilcev. Pri večini ljudi se pojavijo zelo individualni dejavniki, od spremembe vremena, alkohola do uživanja določenih živil (sir, čokolada …), vendar je kljub temu mogoče opaziti določene skupne točke. V nekaterih primerih je migrena genetsko pogojena (dedna).

Pri 1 od 4 ljudi, ki trpijo zaradi migrenskih napadov, se pred nastopom glavobola pojavi t.i. avra.

Simptomi avre se pričnejo približno 15 minut do 1 uro pred glavobolom in obsegajo:

težave z vidom: bliskanje, plavajoče pike, zmanjšanje vidnega polja,
slaba koncentracija,
govorne težave (nezmožnost pravilne rabe besed),
težave s koordinacijo in ravnotežjem, dezorientiranost,
ščemenje in zbadanje, ohromitev, mravljinčenje,
v najhujših primerih izguba zavesti.

Simptomi, ki se pojavljajo tako pri migrenah z avro kot tudi brez nje so:

slabost, bruhanje,
občutljivost na zvok, vonj ali svetlobo (močna ali utripajoča luč),
izguba teka.

Prvi dejavnik: napetost in stres

Zdravniki celotne medicine opažajo, da imajo bolniki z migreno navadno določene osebnostne poteze, ki bi lahko vodile v pojav te motnje. Pogosto so perfekcionisti, izredno natančni, točni, do sebe in drugih imajo visoka pričakovanja. Te značajske lastnosti so neredko povod za napetost in stres.

Na fizični ravni se napetosti izražajo kot zakrčene mišice (vozlički) v zgodnjem delu hrbta, ramen in vratu. Različne vaje, ki sproščajo omenjene predele (joga, topli obkladki, gibalne vaje), so zato izredno dobrodošle.

Dejavniki, ki najpogosteje povzročajo močan stres so:

selitev,
naporna telesna dejavnost (telovadba ali delo),
smrt,
potovanja,
ločitev,
izguba službe,
osamljenost,
sprememba prehrane,
sprememba spalnega ritma,
prepiri.

Stres in napetost povzročata znaten upad serotonina, ki privede do krčenja žil. Med napadom migrene se žile ponovno razširijo, kar povzroči raztezanje živčnih vlaken, ki jih obkrožajo. To občutimo kot močno, razbijajočo bolečino, ki ne vpliva samo na glavo, temveč tudi na preostale telesne sisteme, vključno s prebavo.

Naravno uravnavanje napetosti ožilja je torej eden izmed ključnih ukrepov za obvladovanje migrenskih napadov. Katera naravna metoda najbolj vpliva na krčenje in širjenje žil? Menjavanje toplote in mraza – naj si bo v obliki savne in hladnega tuša, ki mu sledi, ali »knajpanja«, torej izmeničnega tuširanja z toplo in mrzlo vodo.

Pri knajpanju svetujemo, da pričnete postopoma, najprej samo z oblivanjem nog, nato nadaljujete počasi in postopoma na preostale dele telesa. Na regulacijo ožilja negativno vpliva kofein, ki se mu bolniki z migreno težko odrečejo, saj imajo občutek, da jim pomaga pri glavobolih.

Na žalost pa je kombinacija kofeina in stresa najboljša podlaga za pojav migrene. Kofein se ne nahaja samo v kavi, temveč tudi energijskih napitkih, pravih čajih, gvarani in čokoladi. Po izključitvi teh živil z jedilnika se bo najverjetneje pojavila migrena, kar je znak, da je telo odvisno od kofeina. Odvisnost je potrebno čim prej prepoznati in jo odpraviti. Po prenehanju pretiranega uživanja kofeina se pojavnost migren navadno močno zmanjša.

Drugi dejavnik: hormoni

Že samo poimenovanje hormona serotonina namiguje na njegov vpliv na krvni tlak in tonus krvnih žil. Imenujemo ga tudi hormon sreče, saj prispeva k dobremu počutju in občutku sreče. Za dvig nivoja serotonina v telesu lahko uživamo prehranska dopolnila z njegovimi predstopnjami – L-triptofanom ali 5-HTP.

Jemanje se priporoča pri simptomih pomanjkanja, kot so motnje spanja, nagnjenost k depresiji, občutljivost na bolečino, anksioznost in močna želja po sladkem ali po ogljikovi hidratih. Zadostna količina serotonina bo skrbela za uravnovešen tonus (napetost) v žilah.

Poleg serotonina igra pomembno vlogo tudi progesteron. Če je pojav migrene sočasen s pojavom menstruacije (navadno v zadnjem ali prvem tednu ciklusa) ali pa se med nosečnostjo pogostost migrenskih napadov znatno izboljša, lahko sklepamo, da so ti povezani s pomanjkanjem progesterona.

Z laboratorijskimi meritvami pri bolnikih z migreno pogosto odkrijemo pomanjkanje progesterona in t. i. estrogensko dominanco (preveč estrogena glede na količino progesterona). Težave je mogoče blažiti z naravnimi, bioidentičnimi hormoni, ki jih najdemo v nekaterih rastlinah (npr. korenina divjega jama).

Tretji dejavnik: vnetja

Včasih migrenski napad umirijo le zdravila, kot sta aspirin in ibupofen. Ta zdravila zavirajo delovanje encima ciklooksigenaze, pretvarja arahidonsko kislino iz omega-6 maščobnih kislin v prostaglandine, posrednike vnetja. Njihovo nastajanje naravno zmanjšamo z uživanjem omega-3 maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno. Pomemben vir omega-3 maščobnih kislin so ribe in rastlinska olja.

Protivnetne lastnosti izkazuje tudi vitamin D, za katerega je že dolgo znano, da blaži kronična vnetna obolenja (revmo, astmo in multiplo sklerozo), najnovejša odkritja pa nakazujejo, da pomaga tudi pri migreni. Po študijah sodeč učinkovito zmanjšuje pogostost, stopnjo bolečin in trajanje migrenskih napadov.

Četrti dejavnik: histamin

Pogost, ampak tudi pogosto spregledan dejavnik za nastanek migrene je histamin. Sami se lahko prepričamo, katera živila, ki zvišujejo histamin, nam najbolj škodujejo oz. povzročijo migreno. Nekateri jo dobijo po čokoladi (bolj je črna, slabše je), drugi po paradižnik ali kiviju. Druge rešitve ni, kot da se tem živilom izogibamo.

Živila, ki zvišujejo histamin:

kakav (čokolada),
svinjsko meso,
fermentirane jedi (zelje, repa, kisle kumarice),
rdeče vino,
siri (starani vsebujejo največ histamina),
prekajene ribe in meso (mesni izdelki),
paradižniki,
morski sadeži (lignji. školjke),
jagode, kivi, ananas.

Peti dejavnik: alergije

Terapevti za bioresonanco vam lahko potrdijo, da pri skoraj vseh pacientih z migreno ugotovijo tudi alergijo na mleko, ali pšenico, jajca, gobe … Celostna rešitev je seveda zdravljenje z bioresonančno terapijo (pri dobrem, celostnem terapevtu). Ali pa vsaj stroga, 100% dieta brez alergenov.

Naravne metode blaženja migrenskih napadov

Kapljico olja poprove mete vmasiramo na boleče mesto in pri tem pazimo, da ne zaide v oči.
Migreno nemalokrat sprožijo določena živila, ki vplivajo na krčenje in širjenje žilnega sistema. Opazujmo odziv telesa ali opravimo prehranske teste ter na podlagi rezultatov iz prehrane izločimo problematična živila (navadno težave povzročajo čokolada, sir, rdeče vino, kava, oreščki, mesni izdelki in pomaranče).
Izogibamo se dodatkom v živilih. Najpogosteje naj bi težave povzročala aditiva glutamat in aspartat.
Uživajmo manjše, a redne obroke. Nizek krvni sladkor lahko izzove migrenski napad.
Opustimo kajenje. Podobno kot kofein tudi nikotin vpliva na tonus ožilja in moti absorpcijo pomembnih hranil.
Zmerno gibanje skrbi za prožnost in pretočnost ožilja. Intenzivnim vadbam se izogibajmo, bolj priporočljiva je polurna zmerna vadba trikrat tedensko.
Jemanje magnezija pomirja razdraženo živčevje in uravnava napetost ožilja.
Če je le mogoče, če izogibajmo jemanju protibolečinskih tablet, ki sicer ublažijo bolečine med migrenskim napadom, vendar bistveno povečajo verjetnost za pojav migrene v naslednjih dneh, še posebej v kombinaciji s kofeinom.
Od naravnih metod zdravljenja se je pri migrenskih napadih najbolj izkazala akupunktura, katere učinkovanje je po študijah sodeč primerljivo celo z delovanjem nekaterih zdravil.
Vodimo dnevnik migrenskih napadov, kamor si zapisujemo morebitne dejavnike, ki so sprožili napad (menstruacija, živila, stresni dogodki…). Z daljšim opazovanjem lahko odkrijemo naše individualne sprožilce. Zabeležimo tudi trajanje glavobola in morebitno prisotnost avre in drugih spremljajoča simptomov.