Kaj resnično potrebujejo nemirni otroci?

Nemirni otroci imajo lahko težave v dobi odraslosti

Nekoč je pouk v šolah potekal povsem drugače kot danes. Razrede je sestavljalo večje število učencev, nekatere razrede so tvorili otroci različnih starosti, učnih pripomočkov je bilo manj, pedagogika kot veda ni bila tako raziskana, kot je dandanes, od otrok pa se je pričakovala železna disciplina in vzorno vedenje.

Pričakovali bi, da zaradi tehničnih in pedagoških izboljšav otroci danes dosegajo boljše učne rezultate, vendar največkrat temu ni tako. Učitelji opažajo, da imajo otroci težave z vedenjem – so razdražljivi, agresivni do sovrstnikov, ne morejo se umiriti ali skoncentrirati. Fantje imajo običajno več težav z vedenjem kot dekleta.

Starejši učitelji, ki so navajeni starega sistema poučevanja, le s težavo obvladajo nemirne otroke, ki zahtevajo individualno obravnavo. Ker zaradi nemira trpijo le samo otroci z motnjo koncentracije, temveč tudi njihovi sošolci, ki teh problemov nimajo, je potrebno kar najhitreje najti ustrezno rešitev.

Vzgoja nemirnega otroka poteka primarno s strani staršev, šele nato s strani učiteljev. Dobra vzgoja lahko ublaži težave sindrome ADHD, nepravilna vzgoja pa ji še okrepi. Vzgoja vključuje tudi izbiro hrane za otroka (po kateri bo najverjetneje kasneje posegal kot odrasel človek), izbiro aktivnosti za otroka (ki bodo diktirale njegov kasnejši aktivni ali neaktivni življenjski slog) in prijazno socialno okolje (urejene družinske razmere in šola, v kateri se dobro počuti).

Večina staršev meni, da je nemirnost otrok prehodno obdobje, ki ga bo otrok slej ko prej prerastel. Zato menijo, da je potrebno samo malce počakati in stvari se bodo sčasoma rešile same od sebe. Na žalost se potrpljenje obrestuje le v nekaterih primerih. Nemirni otroci se sicer z odraščanjem umirijo, vendar pa še vedno ne morejo živeti popolnoma normalnega življenja. Motnja jim namreč povzroča številne probleme, s katerimi se sovrstniki redkeje soočajo.

Statistike kažejo, da se pogosteje soočajo z nenačrtovanimi nosečnostmi, povišano kriminaliteto, odvisnostjo od drog, kadilstvom, kariernim neuspehom in manjšimi dohodki kot otroci brez motnje ADHD.

Tudi z zdravstvenega vidika so nemirno otroci v slabši situaciji. Nemalokrat imajo previsoko telesno težo, slabši vid, visok krvni tlak, slabše zobe, povišane krvne maščobe in vnetne faktorje, poleg tega pa so nagnjeni k obolenjem dihalnih poti in anksioznosti. Socialni status odraslih pri tem ne igra vloge.

Razlogi za nemirnost otrok

Nemirni otroci težko nadzorujejo svoja čustva, imajo občasne izpade jeze in so pogosto razdražljivi. Učitelji se pritožujejo, da otrok moti pouk, se ne more koncentrirati in živi v popolnoma svojem svetu. Zavoljo staršev, učiteljev, sošolcev in predvsem otroka samega je vzrokom za pojav nemirnosti potrebno priti do dna. V nadaljevanju bomo našteli nekaj razlogov, ki predstavljajo potencialne povzročitelje nemirnosti otrok.

1) Carski rez

Raziskave pri trimesečnih dojenčkih so pokazale, da imajo s carskim rezom rojeni otroci počasnejše gibanje oči od vaginalno rojenih otrok, pogled pa so hitreje preusmerili na druge stvari v prostoru. To naj bi bil eden najzgodnejših znakov poznejših težav s koncentracijo in usmerjanjem pozornosti.

2) Strah

Nekateri otroci so nemirni zaradi strah pred šolo, ocenami ali sošolci. Pogovorimo se z otrokom, ali se v šoli bojim nasilnih sošolcev, strogih učiteljev ali slabih ocen. Morda ima otrok učne težave, ki povzročajo zaostanek pri pouku in povečujejo otrokov nemir.

3) Kofein

Otroci s pitjem kave pričnejo šele v poznejših letih osnovne šole, vendar pa zelo radi pijejo energijske napitke in brezalkoholne gazirane pijače s kofeinom, ki povzročajo nemir in težave s spanjem celo pri odraslih. Otroci so na kofein še bolj občutljivi, zato preverimo, kakšne pijače otrok uživa, hkrati pa aktivno spodbujajmo pitje vode ali čajev v primeru žeje.

4) Skrbi, žalost, ljubosumje

Ločitev staršev, pomanjkanje materialnih sredstev, smrt v družini, smrt živali, ljubosumje med sorojenci in podobni dejavniki lahko privedejo do nemira in težav pri koncentraciji. Za rešitev teh težav je potrebno vložiti veliko časa in razumevanja do otroka. Vedenjske težave lahko izvirajo iz zgodnjega otroštva, če otrok ni bil delež dotikov in ljubečega stika z mamo.

5) Pomanjkanje gibanja

Mnogi odrasli uživajo v teku, obiskovanju fitnesa in opravilih okoli doma. Pri otrocih je potreba po igri in gibanju še močnejša. Povsem običajno je, da več ur tekajo po igrišču, kolesarijo, skačejo in rolajo, ne da bi se pri tem utrudili.

Otroci, ki imajo veliko dodatnih obveznosti, inštrukcij in krožkov, pri katerih morajo sedeti, občutijo pomanjkanje gibanja in so zato bolj nemirni med poukom. Dovolimo otrokom, da si izberejo aktivne hobije, da gredo s prijatelji na kolo ali igrišče ter jih vzemimo s sabo na izlete. Omejimo jim uporabo računalnika.

6) Pretirana pričakovanja ali dolgčas

Vsak otrok je človek zase s svojimi potrebami in hitrostjo razvoja. Šolski sistem postavi otroke v enoten kalup in jasno definira pričakovanja. Poiščimo šolo, ki upošteva otrokove posebnosti in mu postavlja primerne izzive. Če nekateri otroci občutijo pritisk zaradi visokih pričakovanj, pa se drugi morda soočajo s težavami zaradi napačnega učnega stila. O različnih učnih stilih govorimo na podlagi razlik v dojemanju novih informacij. V grobem delimo učne stile na vidnega (vizualnega), slušnega (avditivnega) ter čutno-čustvenega (kinestetičnega). Slednji še posebej težko prenašajo mirno sedenje in poslušanje. Nove stvari si zapomnijo z ravnanjem s predmeti, praktičnimi vajami, igrami vlog, gestami, gibanjem (med učenjem radi hodijo). Dober učitelj z nalogami nagovarja vse tri učne stile.

7) Pomanjkanje magnezija in vitamina D

Raziskave so pokazale, da so otroci, ki jim primanjkuje magnezija in vitamina D, bolj podvrženi nemiru in motnji ADHD v primerjavi s sovrstniki. Pri otrocih z motnjo ADHD so namerili povprečno 16,6 ng/ml vitamina D v krvi, medtem ko se vrednosti pri drugih otrocih gibljejo okoli 23,5 ng/ml. Optimalne vrednosti znašajo okoli 30 ng/ml.

Potrebe po vitaminu D je skorajda nemogoče pokriti samo s prehrano, saj je potrebno tudi zadostno gibanje na soncu (vitamina D se tvori ob prisotnosti UV-žarkov). Zato je pomembno, da otroku zagotovimo živila, ki vsebujejo magnezij in vitamin D, hkrati pa poskrbimo, da vsaj del dneva preživi na prostem. Prav to je glavni problem otrok v razvitih državah, kjer je motnja ADHD v porastu – velik del svojega prostega časa preživijo pred televizijo, računalnikom ali igralnimi konzolami.

8) Elektrosmog

Poleg tega, da mobilne naprave, tablice, televizije in računalniki zadržujejo otroke v notranjih prostorih, oddajajo tudi škodljivo sevanje (»elektrosmog«). Če je le mogoče, elektronske naprave odstranimo iz spalnic ali pa jih vsaj zamenjamo za tiste, ki oddajajo manjše sevanje.

9) Nepravilno delovanje notranjega ušesa

Razlog za neposlušnost in nemirnost nekaterih otrok morda leži v nepravilnem delovanju notranjega ušesa. V njem se nahaja vestibulum, ki skrbi za zbranost, uravnoteženost in pozornost.

Otroci z okvarjenim vestibulumom sicer niso gluhi, vendar niso zmožni zbranega poslušanja. Informacije se ne organizirajo oz. prefiltrirajo, zato jih možgani označijo za nepomembne. V tem primeru govorimo o pomanjkljivi senzorični integraciji. Pogosto poskuša telo pomanjkljivo stimulacijo možganov nadomestiti z gibanje in kretnjami.

10) Kajenje v nosečnosti

Študije so odkrile povezavo med kajenjem v nosečnosti in nemirnim obnašanjem otrok. Kajenje v času nosečnosti ima tudi druge škodljive posledice na otroka, zato se mu strogo izogibamo.

11) Cepljenje

Mnogi znanstveniki menijo, da imajo cepiva škodljiv vpliv na delovanje centralnega živčnega sistema. Povzročajo motnje, ki lahko vodijo v razvoj ADHD in avtizma. Pri tem velja izpostaviti cepivo MMR (proti ošpicam, mumpsu in rdečkam). O cepljenju se posvetujemo s pediatrom ali celostnim terapevtom, v vsakem primeru pa se odločimo za cepivo s čim manjšim deležem škodljivih dodatkov.

12) Umetni dodatki v živilih

Industrijsko predelana živila (mesnine, sladkarije, siri, sladke pijače, prigrizki…) povečini vsebujejo umetne konzervanse, barvila in arome. Te snovi so v kombinaciji s sladkorjem še posebej toksične za živčni sistem. Natrijev benzoat, pogosto uporabljeno konzervirno sredstvo, naj bi bil med glavnimi povzročitelji nemirnosti pri otrocih.

13) Nihanje sladkorja v krvi

Krvni sladkor nekaterih otrok pogosto zaniha. Neprestano višanje in nižanje sladkorja je posledica nezdrave prehrane, ki vsebuje preveč sladkorja ali prečiščenih ogljikovih hidratov. Takšna živila so še posebej škodljiva, če jih zaužijemo na prazen želodec. Trebušna slinavka je zaradi nihanja sladkorja zelo obremenjena, kar povzroča verjetnost za nastanek sladkorne bolezni v poznejših letih. Ker ne zmore pravilno uravnavati izločanja inzulina, se občasno pojavi tudi prenizek krvni sladkor, ki povzroča slabo razpoloženje: strahove, razdražljivost, motnje koncentracije in seveda nemir.

Nizek krvni sladkor povečuje izločanje stresnega hormona adrenalina, ki povzroča vznemirjenje. Ob prenizkem sladkorju je želja po sladkem še večja, otroci posežejo po sladkarijah, pecivu in sladkih pijačah –  in začarani krog je sklenjen.

Otroci so na nihanje sladkorja in izločanje adrenalina občutljivejši od odraslih. Poskrbimo, da ne bodo uživali prevelike količine sladkorje ali enostavnih ogljikovih hidratov, uživajo naj redne obroke svežih in hranljivih živil.

14) Alergije in preobčutljivosti

Dezodoranti, pršila za oblikovanje pričeske, čistila in drugi vsakdanji predmeti za gospodinjstvo in osebno nego lahko sprožijo alergije, preobčutljivosti in nemir. Močni alergeni se nahajajo tudi v določenih vrstah hrane. Nemirni otroci naj se poskusijo izogibati mlečnim izdelkom in žitnim izdelkom z glutenom.

Z izločevalno dieto preverimo, ali otroku težave povzročajo tudi soja, oreški, jajca, citrusi in rastline iz družine razhudnikov (krompir, paradižnik, jajčevci). Škodljivi so tudi ostanki pesticidov na živilih, ki že v majhnih količinah močno povečajo verjetnost za pojav nemirnosti. Kupujmo le živila iz ekološke pridelave.

15) Uničena črevesna flora

Nemirni otroci nemalokrat potožijo zaradi trebušnih bolečin in prebavnih težav. Znanstveniki čedalje podrobneje spoznavajo, kako močno črevesje vpliva na zdravje celostnega telesa, tudi na zdravje možganov in s tem vedenje in čustvovanje človeka.

Vzrok za prebavne težave največkrat tiči v porušeni črevesni flori in poškodovani črevesni sluznici. Oboje povečuje verjetnost za pojav alergij, saj alergeni delci lažje prehajajo iz črevesja v kri. Ko je črevesna flora uničena, se v njej rade naselijo glivice kandida, katerih izločki predstavljajo strup za možgane.

Zdrava črevesna flora in nepoškodovana sluznica v kombinaciji z bazično prehrano so zagotovilo za močan imunski sistem, učinkovitejšo absorpcijo hranilnih snovi ter boljšo odpornost na infekcije in alergene. Črevesno floro otrok krepimo in izboljšujemo s posebej pripravljenimi probiotiki in prebiotiki.

16) Pomanjkanje hranilnih snovi

Možgani lahko normalno delujejo pod pogojem, da so optimalno preskrbljeni s hranilnimi snovmi, še posebej folno kislino ter vitamini B6, B12 in D. Antioksidanti in druge sekundarne rastlinske snovi možgane varujejo pred poškodbami zaradi oksidativnega stresa. V moderni prehrani žal primanjkuje tako hranilnih snovi kot tudi antioksidantov, zato lahko prosti radikali neovirano povzročajo poškodbe na možganskih celicah.

Leta 2003 so izpeljali študijo, v kateri so primerjali delovanje Ritalina, najpogostejšega zdravila za lajšanje nemira, ter delovanje naravnih prehranskih dopolnil s probiotiki in sekundarnimi rastlinskimi snovmi. Rezultati so pokazali, da je bilo učinkovanje obeh metod enako dobro.

Zaključek

Nemirnost otrok, ki je v porastu, je odsev trenutne družbe, v kateri so deležni številnih kratkotrajnih, a intenzivnih dražljajev, neurejenih družinskih razmer in preveč popustljive vzgoje, industrijske hrane in visokih pričakovanj s strani družbe in staršev. Pri ugotavljanju, kateri vzrok povzroča težave otroku, nam je lahko poleg psihiatra v pomoč tudi celostni  svetovalec, ki nam bo pomagal odkriti potencialne povzročitelje otrokovega nemira. Predpisovanje psihostimulansov otrokom s strani pedopsihiatrov je včasih sicer nujen izhod v sili, vendar pa velja v blažjih primerih nemira najprej izključiti zgoraj omenjene dejavnike, na katere imamo vpliv.