Kaj podpira imunski sistem?

Znanje | 18. 12. 2018

Ščemenje v grlu, neprestano zamašen nos, boleče mišice – verjetno je situacija vsem dobro poznana. Ob prehodu iz poletja v hladnejše mesece so gripe in prehladi najpogostejši, v povprečju zboli vsaka druga oseba. Odrasli zbolijo od 2 do 4-krat letno, otroci pa celo do 10-krat letno. Kako podpreti imunski sistem s prehrano in prehranskimi dopolnili, da bomo ostali zdravi?

V želji, da bi se izognili jesenskim obolenjem, se ljudje poslužujejo različnih metod. Nekateri se odločijo za preventivno cepljenje, spet drugi se hitro zatečejo k uporabi številnih zdravil, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Na splošno zdravje nima nobena od omenjenih metod posebej dobrega vpliva.

Veliko bolj smiselno je, da okrepimo naravno obrambo človeškega telesa – imunski sistem. Le močan imunski sistem lahko na dolgi rok uspešno varuje pred povzročitelji bolezni. Preden torej zagrabimo svoj pisan paketek praškov, ki jih farmacevtska industrija oglašuje kot takojšnjo pomoč v primeru obolenj (v resnici pa samo za kratkem čas zadušijo simptome), raje spoznajmo dolgoročnejše rešitve.

Prehlad kot ventil za razstrupljanje

Po tihem verjetno že vsi vemo, kje leži ključ do neprebojnega imunskega ščita. Seveda je to zdrav življenjski slog. (Pre)kratke noči, predelana živila, potlačena čustva, uživanje alkohola, kajenje, veliko sedenja in malo zelenjave je recept za pošteno zakisano telo. V takšnem primeru je prehlad natanko to, po čemer hrepeni telo. Le takrat si namreč privoščimo sprostitev in počitek, pijemo več vode in zeliščnih čajev ter uživamo lahko hrano (več juh, dušeno zelenjavo, itd.).

Sluz, ki se izloča iz nosu ali pa jo izkašljujemo, vsebuje med drugim tudi odstranjene viruse in bakterije. Vse to pripomore k pospešeni regeneraciji in razstrupljanju telesa. Zakisanost torej slabi telo, dokler imunski sistem pod težo nakopičenih strupov ne »klecne«, šele takrat pa mu priskočimo na pomoč.

Udeležba pri epidemiji gripe seveda ni pravi način za razstrupljanje. Rešitev se skriva v rednem gibanju, zdravem prehranjevanju, klistriranju, počitku in zadostnem spancu ter postenju. O teh temah smo pri Aviti že večkrat pisali, danes pa se posvetimo predvsem podpori imunskega sistema z ustrezno prehrano in antioksidanti.

Živila, ki krepijo imunski sistem

Od vseh vrst zelenjave imajo brokoli, listnati ohrovt, korenje, čebula, por, paradižnik, radič, zelje, paprika, česen, gobe in špinača najbolj pozitiven učinek na delovanje imunskega sistema. Zelenjava rdeče, oranžne ali temnozelene barve je namreč bogata z betakarotenom (predstopnjo vitamina A), ki aktivira »policijo imunskega sistema« – bele krvničke. Te so odgovorne za odkrivanje virusov, bakterij in drugih škodljivih mikroorganizmov.

Med vsemi vrstami zelja je listnati ohrovt najmočnejši v boju proti povzročiteljem bolezni in celo proti rakavim celicam. Ne vsebuje le ogromnih količin betakarotena, temveč tudi vitamin C, kalcij in sekundarne rastlinske snovi.

Zelenjava iz družine križnic na splošno vsebuje veliko sekundarnih rastlinskih snovi, izmed katerih izstopa vsebnost učinkovine sulforafan iz skupine izotiocianatov, ki naj bi uspešno preprečeval razvoj artritisa in rakavih obolenj. Največ ga je v brokoliju ali brokolijevih kalčkih.

Študije so pokazale, da sulforafan povečuje aktivnost naravnih obrambnih celic telesa. Poleg tega sulfonafan vpliva na nastajanje interlevkina-2 in gama-interferona. Prvi skrbi za pravilno delitev in razmnoževanje obrambnih celic, drugi pa aktivira makrofage, ki požirajo povzročitelje bolezni. Sulforafan je torej idealna snov za krepitev imunskega sistema.

Omenjeno zelenjavo uživamo surovo (npr. v smoothijih) ali pa le rahlo podušeno, saj se tako ohrani kar največ hranilnih snovi. Brokolijeve kalčke lahko kupimo posušene, lahko pa jih tudi vzgojimo sami.

Med vrstami sadja je za krepitev imunskega sistema najbolj priporočljivo uživati limone, grenivke, pomaranče, banane, češnje, borovnice, robidnice, črni ribez in grozdje. Učinek je še posebej močan, če jih kombiniramo med sabo. Vse te sadne vrste vsebujejo veliko vitamina C in antioksidantov, ki podpirajo imunski sistem.

Med oreški in semeni se najbolj priporoča uživanje mandljev. S svojim delovanjem znižujejo nivo holesterola, na črevo pa imajo podobno pozitiven učinek kot prebiotiki (hrana za dobre črevesne bakterije). V črevesju se namreč skriva večji del imunskih celic, zato je še kako pomembno, da ohranjamo črevesno floro zdravo. Zadostuje že ena pest mandljev na dan.

Zelišča in zdravilne rastline

Tudi v svetu zelišč najdemo kar nekaj takih ki izkazujejo pozitiven učinek na delovanje imunskega sistema. Posebej priporočljive začimbe so ingver, cimet, kumina, origano in kajenski poper. Iz vseh začimb (z izjemo kajenskega popra) lahko pripravimo čaje, ki bodo pregnali prehladna obolenja. Kajenski poper in cimet sta med drugim na voljo v obliki kapsul, ki so odlična rešitev v primeru, da nam njun okus ne prija. Začimbe se torej obnesejo kot preventiva in kurativa v primeru prehlada ali gripe.

Med zdravilnimi rastlinami izstopa še astragalus ali Huang Qi iz Azije. Uporablja se predvsem korenina. Astragalus stimulira bele krvne celice in ščiti telo pred škodljivimi organizmi. Še posebej učinkovit je v boju proti virusom. S svojim delovanjem v telesu poveča nastajanje interferona, naravne snovi, ki nevtralizira viruse. Astragalus velja v tradicionalni kitajski medicini kot nepogrešljivo sredstvo za dvig imunske odpornosti, poleg tega pa se v njem skriva prava zakladnica mineralov. V tradicionalni kitajski medicini se priporoča v primeru tumorjev, AIDSa in kroničnih vnetij.

Druga zdravilna rastlina, ki jo velja izpostaviti, je precej bolj znana od astragalusa. Govorimo o ameriškem slamniku, ki stimulira bele krvne celice in celice vranice. Oboje skrbijo za nemoteno obrambno funkcijo telesa. V skupino zelišč, ki krepijo imunski sistem, velja uvrstiti še sibirski ginseng in korenino suma, ki se ponašata z adaptogenimi lastnostmi. Pomagata pri kronični utrujenosti, visokem krvnem tlaku, zmanjševanju stresa in lajšanju težav, ki se pojavijo ob kemoterapiji.

Vnetja sluznic so sestavni del prehladnih obolenj. Za zaviranje vnetij se priporoča mešanica naslednjih zelišč: kurkume, šisandre, repinca in listov kopriv. Najlažje jih bomo zaužili v obliki prahu, dodanega v kozarec vode.

Ob prehladu se izločajo velike količine histamina. Prav ta hormon je kriv za tipične simptome prehlada – zamašen nos in obloženo grlo. Gre za naravni odziv telesa, s katerim naj bi se preprečil vdor škodljivih virusov že pri samem »vhodu« v telo. V pomoč nam bo mešanica sladkega korena, evkaliptusovih listov in poprove mete. Zelišča samo namočimo v vroči vodi (približno pol ure), vendar jih ne kuhamo. Za še večji antibakterijski učinek lahko dodamo malce bezgovih jagod, kapljic ameriškega slamnika in žličko medu.

Proti koncu prehlada se običajno pojavi nadležen suh ali moker kašelj. V tem primeru nam bo pomagala tinktura kajenskega popra. Nekaj kapljic zmešamo v kozarcu vode. Pomaga tudi poparek iz mešanice sladkega korena in timijanovih listov.

Za redčenje sluzi in pomiritev sluznic v dihalih se priporoča čaj iz naslednjih zelišč: janeža, sleza, sladkega korena, poprove mete, velikega omana in lučnika. Vse omenjene zdravilne rastline čistijo in razkužujejo dihalne poti, redčijo sluz, zavirajo vnetja in mirijo kašelj.

V Aziji je že stoletja cenjena zdravilna moč gob. Med najbolj poznanimi je goba ling zhi (imenovana tudi reishi), ki je postala iskana tudi v Evropi. V gobi reishi se nahajajo molekule sladkorja, ki po svoji strukturi spominjajo na celične membrane bakterij. Naš imunski sistem nanje odreagira, čeprav zanj niso škodljive, in se na ta način krepi.

Koristne lastnosti aloe vere so dobro poznane in s pridom uporabljajo tako za zunanjo uporabo (kreme, losjoni za po sončenju…) kot tudi za notranjo uporabo (okužbe s kandido, akne, astma). Iz telesa izloča strupene presnovke. Zasluge za zdravilnost aloe vere gre iskati v snovi z imenom acemanan, ki ga do pubertete izdeluje telo samo, zatem pa ga moramo uživati s prehrano. Uničuje patogene mikroorganizme in s tem olajšuje delo imunskemu sistemu.

Omeniti velja tudi »mumijo« ali »shilajit«. Mumijo je črnorjava, smoli podobna substanca z vonjem po bitumnu in z grenkim okusom po katranu. Zdravilno smolo lahko uživamo v obliki prahu ali kapsul. Zdravilna smola mumijo je poznana v visokih gorah Kirgizije, Altaja, na področju Himalaje, na Kitajskem, v Tibetu in Indiji, čedalje bolj pa njene zdravilne lastnosti ceni tudi zahodna medicina. Vsebuje vitamine, aminokisline in vsaj 85 mineralov, ki jih telo z lahkoto absorbira.

Eden najpomembnejših učinkov na telo, ki jih dosežemo z uživanjem mumija, je normalizacija procesov v prebavnem traktu. Kot vemo, je zdrav prebavni trakt osnova za zdrav imunski sistem. Z rednim uživanjem se tudi izognemo okužba sečnih in dihalnih poti. Mumijo prav tako skrajša čas celjenja ran in zlomov kosti.

Probiotiki in antioksidanti

Ko govorimo o zdravju črevesne flore kot temelju za zdravje imunskega sistema, ne gre pozabiti na probiotike (koristne bakterije) in prebiotike (hrana za bakterije). V črevesju se nahaja desetkrat več bakterij, kot je vseh telesnih celic. Uravnovešena črevesna flora ni samo temelj imunske odpornosti, temveč tudi splošnega fizičnega in mentalnega zdravja.

Med hranilnimi snovmi, ki pozitivno vplivajo na imunski sistem, je vitamin C skoraj zagotovo prva asociacija. Skrbi namreč za izboljšano delovanje belih krvničk in nadzorovan odziv imunskega sistema. Pri uživanju vitamina C je pomembno, da izberemo celovit izdelek, v katerem se vitamin C nahaja v sinergiji z drugimi vitamini in minerali (npr. izdelek na osnovi češenj acerola, rakitovca, šipka…) ali vitamin C v liposomski obliki.

Selen, ki spada med elemente v sledeh, skrbi za razvoj in gibljivost belih krvničk. V konvencionalno pridelani zelenjavi ga žal ne najdemo več veliko, saj so tla, na kateri je zelenjava pridelana, osiromašena in degradirana. Dober vir selena predstavljajo gobe (jurčki) in oreški (še posebej brazilski oreščki).

Cink je prav tako element v sledeh, brez katerega naravni obrambni mehanizem telesa ne more delovati s polno paro. Nepogrešljiv je tudi kot močan antioksidant, saj celice ščiti pred napadi prostih radikalov, prav tako pa nam bo v pomoč pri zastrupitvah s kadmijem, bakrom in svincem.

Beta-glukani so naravni polisaharidi, ki se nahajajo v celični steni kvasovk in bakterij, najdemo pa jih tudi v gobah, žitaricah in morskih algah. Delujejo kot imunostimulatorji, ki aktivirajo najpomembnejše celice imunskega sistema – makrofage. Te ves čas krožijo telesu in odstranjujejo (požirajo) viruse, bakterije, glive, rakave celice in druge potencialno nevarne vsiljivce. Bolj kot so makrofagi aktivni, bolj je imunski sistem učinkovit. Beta-glukane lahko kupimo v obliki prehranskih dopolnil.

Kaj piti?

Med pijačami se najbolj priporoča uživanje kozarca tople (ne vroče!) vode s sveže iztisnjenim limoninim sokom. Bazični zeliščni čaj povrne kislinsko-bazično ravnovesje v telesu, s tem pa okrepi imunski sistem in preprečuje zakisanost. Zakisanost vodi v stanje, ki pospešuje razrast bakterij, glivic in drugih škodljivih mikroorganizmov, ki še posebej dobro uspevajo v kislem okolju.

Čez dan pijemo vodo in zeliščne čaje iz domačih rastlin, kot sta npr. kopriva in konoplja. Komur je bližje eksotika, se lahko odloči za afriški čaj rooibos ali južnoameriški čaj lapačo. Bogata sta z antioksidanti in delujeta protivirusno. Zeleni čaj moramo tako kot črni čaj zaradi vsebnosti kofeina uživati v zmernih količinah.

Gazirane, sladkane ali alkoholne pijače ter kava ne sodijo med zdravo prehrano in predstavljajo obremenitev za telo. Kisline, strupi in dražeče snovi v njih slabijo imunski sistem.

 Živila, ki slabijo imunski sistem

V mnogih primerih bomo imunski sistem okrepili že samo z izogibanjem določenim živilom.

Eno takšnih živil je zagotovo sladkor (izolirani ogljikovi hidrati), ki telesu ne nudijo nobenih hranilnih snovi. Po zaužitju sladkorja v telesu nastane mnogo škodljivih stranskih produktov, ki dražijo telo in spodbujajo nastanek bolezni. Sladkor zasvoji telo, kar opazimo šele, ko ga poskusimo odstraniti z jedilnika.

Izogibamo se tudi nezdravim maščobam in oljem, kot so margarina, rafinirana rastlinska olja in svinjska mast. Namesto njih uporabimo visokokakovostna rastlinska olja iz ekološke pridelave (laneno, konopljino ali olivno olje). Za pečenje se priporoča kokosovo olje.

Imunski sistem slabijo tudi sladkarije, hitra hrana, piškoti, čips, torte in drugi nezdravi prigrizki ter močno predelana hrana. Mlečni izdelki in sladkor spodbujajo nastajanje sluzi, ki jo je v primeru prehladnih obolenj že tako preveč. Tradicionalno zdravilo babic – vroče mleko z medom – torej ne bo najboljša izbira.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Pomanjkanje vitaminov (1.del)
    Prehrana / 19. 04. 2018

    Pomanjkanje vitaminov v razvitih državah sveta praktično ne bi smelo obstajati. Bilo naj bi stvar preteklosti ali pa prisotno zgolj tam, kjer so ljudje zaradi slabih ekonomskih razmer nezadostno prehranjeni. Kdo misli nasprotno, kaj hitro naleti na očitke, da mu gre zgolj za prodajo prehranskih dopolnil. Pa vendar pomanjkanje vitaminov tudi v razvitem svetu sploh ni redko – poglejmo zakaj. 

    PREBERITE VEČ
  • Najboljši nasveti proti gripi
    Bolezni / 29. 10. 2017

    Sezona gripe je na vrhuncu, število obolelih narašča. Za gripo v sezoni zboli med pet in deset odstotkov ljudi. Povzroča jo virus influence tipa A, B ali C. Prenaša se preko zraka. Ko v bližini kiha ali kašlja okužena oseba, ga lahko dobimo z vdihavanjem. Zbolimo hitro – vstanemo povsem zdravi, popoldan pa že obležimo z visoko vročino.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.