Topla prehrana v mrzlih dneh

Prehrana | 19. 11. 2017

Po sončnem kitajskem koledarju se na začetku meseca novembra začne zima, najbolj yin letni čas. Letošnjo jesen nas je sonce dolgo razvajalo, zato smo se lahko počasi pripravili na dež, mraz in oblačne dneve. Da pa nas vseeno ne bo zeblo, potrebujemo v hladnih mesecih veliko yang energije, ki jo najlažje dobimo s prehrano.

Po sistemu petih elementov lahko vsako živilo razporedimo k enemu od elementov glede na obliko, okus ali barvo. Razporejanje po skupinah je včasih zelo težko, saj ni jasno, ali naj na primer korenček razporedimo glede na barvo (element zemlja) , okus (element zemlja) ali obliko (element kovina). Kam spada paradižnik? K elementu kovina (ker je okrogel) ali k elementu ogenj (ker je rdeč)? Nekateri pa bi ga po okusu razporedili v element zemlja, ker je sladek. Mojster Chan je dejal, da je odločilen okus, ki ga občutimo v ustih, ko zaužijemo živilo, drugi strokovnjaki pa mislijo drugače, zato je zmeda na tem področju popolna.

Še bolj kot razporeditev živil po elementih je pomembna razporeditev glede na termično delovanje, glede na to, koliko yina ali yanga dajo telesu. Tako poznamo živila, ki delujejo hladno, osvežujoče, nevtralno, toplo in vroče. Da nas ne bo zeblo, moramo jeseni in pozimi uživati termično topla in vroča živila (ker imajo malo vode), na primer hren, ingver, zelje, česen, poper, rožmarin, jagnjetina, manjdlji, pogrejejo pa tudi postrv, jastog, losos in kaviar (najkasneje takrat, ko dobimo račun).

Tisti, ki jih vedno zebe, ki imajo pogosto hladne roke in noge (tudi potne), bi morali torej uživati predvsem toplo in suho hrano. Presna hrana in vsi kravji mlečni izdelki zelo hladijo, kar je v hladnih mesecih velika dodatna obremenitev za telo. Skrbeti mora za to, da nas ne zebe zaradi nizkih zunanjih temperatur, potem pa mora proizvajati še toploto za prebavljanje (energijsko) hladne hrane. Če tega ne zmore, lahko pride do tvorjenja in kopičenja sluzi v različnih organih, kar bi morali upoštevati najkasneje pri prehladih, anginah in gripi in se takrat prehranjevati z yang živili. Vroča kurja juhica, ki se je počasi kuhala na štedilniku, nas bo prej spravila na noge, kot kilogram pomaranč.

Citrusi pa so vseeno zelo zdravi, saj svebujejo veliko vitamina C, zato jih je priporočljivo uživati takrat, ko imamo vročino. Druga možnost pa je, da jih yangiziramo, segrejemo in tako kratkotrajno spremenimo njihovo termično delovanje. Vroča limonada z medom bo najprej delovala toplo, začeli se bomo potiti, potem pa se bomo dokaj hitro ohladili in nas bo začelo zebsti. Najboljše jo je torej spiti v postelji, s termoforjem pri roki.

Kaj jesti v hladnih mesecih

Jeseni in pozimi lahko uporabljamo še druge kuharske metode, ki živila yangizirajo: peka na žaru, prekajevanje, pečenje, cvrenje, dolgo kuhanje v tekočini, uporaba toplih in vročih začimb (glej tabelo), kuhanje v alkoholu. Če dajemo v lonce še sezonska živila kot so krompir, repa, zelje, fižol, brstični ohrovt, meso, buče, čebula, hren, ribe, por in lečo, nas nikoli več ne bo zeblo. V skrajni sili, če nas ne neha zebsti, pa dela čudeže ingverjev čaj. V trgovinah z zdravo prehrano lahko kupimo različne pripravljene mešanice čaja z več ali manj ingverja, gomolje ingverja pa že lahko kupimo v mnogih samopostrežnih trgovinah. Od gomolja odrežemo za oreh velik kos, ga olupimo, narežemo na nekaj koščkov in za približno dve minuti pustimo stati v vreli vodi. Po želji dodamo druga zelišča ali med. Ingver seveda lahko dodajamo tudi drugim jedem, pri eksperimentiranju pa bodimo previdni, ker ima zelo močan okus.

Jeseni in pozimi se narava umiri, spočije in pripravi na pomlad. V naravi je takšno mirno obdobje nujno potrebno za izravnavo med naravnimi silami. Tudi ljudje potrebujemo obdobja, ko smo manj aktivni, se usmerimo vase, sanjarimo in delamo načrte. Na nekatere ljudi pa melanholično, sivo, mrzlo vreme deluje zelo negativno in povzroča depresije. Za njih je še posebej pomembno, da pravočasno poskrbijo za dovolj yanga okrog sebe: z barvami, svetlobo, hrano, dejavnostmi, prijatelji.

Čustvo, ki pripada elementu kovina (in letnemu času jesen), je žalost. Ker kovina nadzira les, bi se bilo smiselno pri depresijah najprej pošteno razjeziti in tako spraviti čustva na plano, se jih zavedati in nato poiskati rešitve. Ljudje, ki se veliko jezijo, niso nikoli depresivni (mogoče pa postanejo depresivni ljudje okrog njih, ki jih morajo prenašati)! Z zimo oziroma elementom voda povezujemo strah, ki ga odpravimo z veseljem, radostjo in zadovoljstvom (elementom ogenj).

Še nekaj je zelo pomembno v hladnih mesecih: da zaužijemo dovolj tekočine. Kovina je suh element, ki izsuši pluča in astmatični napadi so najpogostejši v jeseni. V centralno ogrevanih suhih prostorih so pljuča zelo izpostavljena, zato moram poskrbeti za ustrezno relativno vlažnost zraka, pomagamo si lahko tudi z lončnicami. Čim večkrat moramo prezračiti, da napolnimo prostore s svežim qi-jem, priporočljivi so vsakodnevni kratki sprehodi (ne glede na vreme) in pravilno, globoko dihanje (ne pozabimo: preko pljuč dobimo 30 odstotkov energije, s hrano preostalih 70).

Energijsko neravnotežje v elementu kovina se kaže z naslednjimi simptomi:

  • vse bolezni dihalnih poti (kronično ali akutno vnetje sinusov, prehlad, kašelj, gripa, bronhitis, pljučnica, astma, hiperventilacija, pljučna tuberkuloza);
  • vse bolezni debelega črevesja (zaprtje, driske, dizbiosa – napačna porazdelitev črevesnih bakterij v črevesni flori in kot posledica oslabljen imunski sistem, glivična obolenja črevesa z močnimi vetrovi);
  • bolezni, ki praviloma nastopijo jeseni (depresije, astma, gripa, kožne bolezni);
  • bolezni zaradi suše (suha koža in sluznice, suhe oči, nos in usta, zaprtje, suhi kašelj);
  • bolezni kože in sluznic (suhi ekcemi, akne, turi, slabo celjenje ran, luščenje kože, rdečica, vzdraženost in občutljivost kože);
  • vse bolezni in osebnostne motnje, ki so povezane z žalovanjem in žalostjo (potrtost, plahost, pogosto vzdihovanje, pesimizem, depresivnost z željo po umiku, težave pri opuščanju starih stvari in privajanju na življenjsko obdobje, kopičenje stvari);
  • močna želja po pekočem okusu ali odpor proti njemu.

Hladna energija ledvic

Pozimi pa bi morali paziti na ledvice. Ledvice so namreč zelo pomemben organ, ker je v njih shranjena predrojstna esenca. To je konstantna količina energije, ki smo jo dobili od staršev. Ko je porabljena, umremo, pravi kitajska tradicionalna medicina. Ljudje z motnjami v delovanju ledvic so v energijskem neravnotežju elementa voda, s tem pa je povezano čustvo strah. Moj mož, zdravilec, mi je povedal, da lahko pri pacientkah s kroničnim vnetjem mehurja iz pogovora vedno razbere, da jih je strah (poklicnega ali finančnega neuspeha, partnerskih odnosov, vojne, lahkote, seksualnosti, odprtih odnosov s soljudmi, tega, da ne bodo kos vlogi matere in žene). Zanimivo bi bilo vedeti, ali je kaj prestrašilo našega predsednika, saj so mu zdraviti ledvice …

Dobro zaščitene in tople ledvice nam dajo vitalnost, ki jo potrebujemo, da v življenju osvojimo svoj prostor. Nenehen strah in nemir (znak za neuravnoteženo energijo ledvic) nas ovirata, da bi življenje resnično preiskusili in izkoristili. Ujeti v pomanjkanju elementa voda ne moremo narediti odločilnih korakov, na novo začeti, prebiti ovir, ker nam primanjkuje poguma in moči. Tako ostanemo v temi (nimamo moči, da bi se iz elementa voda prebili »na svetlo, v element les) in smo prikrajšani za številne možnosti, ki nam jih nudi življenje.

Energijsko neravnotežje v elementu voda se kaže z naslednjimi simptomi:

  • bolezni, ki nastanejo zaradi mraza ali podhladitve (prehlad, bolezni mehurja in ledvic, ki nastanejo zaradi mrzlih nog, astma, ki se poslabša zaradi mraza);
  • bolečine v hrbtenici in težave z medvretenčnimi ploščicami, še posebej v spodnjem delu hrbtenice;
  • vse bolezni sečil (zdražljiv mehur, vnetje mehurja in ledvic, insuficienca ledvic, ledvični kamni);
  • bolezni ušes (tinitus, izguba sluha, naglušnost);
  • bolezni kosti (osteoporoza, vnetje kosti, slabo zdravljenje kosti);
  • strah, bojazni, fobije (pred zaprtimi prostori, množicami ljudi, eksistenco, izpiti)
  • vse bolezni in težave, ki nastopijo pozimi (prehladi, bolezni ledvic in mehurja, kašelj in astma, gripe, kožne bolezni, ki se poslabšajo pozimi);
  • ekstremna želja po slanemu okusu ali odpor proti njemu

Mrzli Slovenci

Glede na odziv bralcev in bralk na članek o elementu zemlja v prehrani, kjer sem napisala, da tudi vranici in želodcu ne ustreza hladna hrana, bi lahko sklepala, da polovica Slovencev zmrzuje. Prošenj za pomoč pri sestavi jedilnika je bilo veliko, ker pa se ne počutim dovolj usposobljena za takšno vrsto svetovanja in bom raje ostala pri feng shuiju, sem se odločila, da izdam nekaj mojih čisto osebnih trikov, kako poskrbeti za dovolj yanga v telesu.

Če sem dan poprej pravilno jedla, se zjutraj zbudim spočita in topla. Če pa nisem, se takoj ko vstanem iz postelje, zavijem v kopalni plašč in nataknem tople nogavice. V kopalnici me prav za takšne mrzle začetke dneva čaka krtača za suho ščetkanje. Najprej iz kopalnega plašča pomolim desno nogo in se začnem s krožnimi gibi (počasnimi, hitrimi, nežnimi, grobimi – odvisno od razpoloženja) ščetkati v smeri proti bokom. Potem je na vrsti leva noga, ker mi še ni dovolj toplo, da bi odkrila druge dele kože. Ko končam z nogo, že lahko slečem kopalni plašč, na vrsti so roke in trebuh, hrbet. Po takšnem suhem ščetkanju je koža dobro prekrvavljena, postane topla in gladka (po nekajkratnih ščetkanjih). Ščetkamo vedno od nog proti srcu in od prstov rok proti srcu, začnemo z najbolj oddaljenimi deli okončin.

Za mrzle dni imam vedno na zalogi »yogi čaje«; to so čaji, ki jih lahko kupimo v trgovinah z zdravo prehrano in vsebujejo različne mešanice z ingverjem, cimetom, kardamonom, sivko, rožmarinom, evkaliptom, črnim poprom, baziliko, sladkim korenom – zelišča in začimbe, ki delujejo yang. Mešanice imajo zanimiva imena, vendar naj vas to ne zavede. Moj mož se trenutno navdušuje nad mešanico »ženski fitnes«!

Za dopoldneve, ko sem na svetovanjih, potrebujem veliko energije, da me ne zebe in da lahko več ur koncentrirano mislim. Pred svetovanji si zato skuham misli: v manjši lonec vlijem nekaj decilitrov vode in pet žlic sladke smetane. Ko zavre, dodam mešanico mislijev, čajno žličko kakava, premešam in odstavim z ognja. Medtem ko se oblačim, se misliji napojijo in ohladijo na primerno temperaturo. To je energijsko zelo hranilen obrok, ki dolgo greje. Za malico in kosilo pridejo v poštev tudi kakšne mesno – zelenjavne juhe ali enolončnice. Solate jem samo, če mi je dovolj toplo. Čez dan popijem veliko tople vode; začnem že zjutraj, namesto čaja, vročo vodo v termovki pa vzamem tudi s sabo, če grem na pot. Voda namreč ne samo greje, ampak tudi čisti telo. Če je le možno, zvečer ne jem surovih živil, ker v črevesju povzročajo vrenje, na splošno se izogibam kravjemu mleku in izdelkom iz kravjega mleka, ker sluzijo telo.

Kdaj pa kdaj z veseljem prekršim vsa pravila in naslednji dan trpim, ker mi telo sporoča, da se mora najprej očistiti, predno mi lahko da energijo (to je ponavadi šele popoldne ali zvečer). V takšnih primerih je dobrodošla kopel z eteričnimi olji (na primer rožmarin, brin) ali pa masaža z rožmarinovim oljem (v 50 ml mandljevega olja damo pet kapljic eteričnega rožmarinovega olja), ki poživlja, segreva in razstruplja. Moja zadnja aduta pa sta termofor in topla odeja, ki dosti bolje greje, če se pod njo stiskata dva.

Avtor: Helena Golenhofen

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.