Kaj lahko storimo sami proti zaprtju?

Bolezni | 16. 06. 2020

O zaprtju govorimo, ko neredno odvajamo (z muko ali bolečino) majhne količine relativno suhega blata. Zdrav človek odvaja približno enkrat dnevno. Kaj lahko storimo, če izločanje blata preraste v malo nočno moro, ki jo spremljajo napihnjenost, bolečine v trebuhu, krči in celo slabost?

Normalno izločanje blata

O normalnem izločanju blata govorimo, ko človek brez težav odvaja v povprečju enkrat na dan. Pogostost odvajanja blata je odvisna od različnih dejavnikov. Ljudje, ki uživajo (pre)malo vlaknin, izločajo redkeje. Ženske izločajo redkeje od moških, odrasli pa redkeje od otrok.

Poleg spola, starosti in prehrane velja omeniti še nekatere druge dejavnike, kot so menstruacijski ciklus, potovanja, jemanje zdravil, vnos tekočin, nosečnost, dolgotrajno ležanje ali nepokretnost, razpoloženje, itd. Pomemben vpliv ima tudi zadrževanje izločanja (npr. zaradi zaposlenosti z delom), ki lahko povzroči celo pojav hemoroidov.

Zaprtje oz. odklon od normalnega izločanja blata prepoznamo po redkejšem odvajanju trdega in suhega blata, ki zahteva naprezanje ali celo povzroča bolečine. Pojavi se zaradi zmanjšane peristaltike (premikanja) črevesja in prevelike absorpcije vode skozi črevesno steno. Spremljajo ga bolečine v trebuhu, napihnjenost in krči. Po končanem izločanju včasih ostane občutek neizpraznjenega črevesja.

Akutno in kronično zaprtje

Verjetno med nami ni nikogar, ki se vsaj nekajkrat v življenju ne bi srečal z zaprtjem. Med starejšimi ljudmi se tovrstne težave pojavljajo pri kar polovici! Števila ljudi s prebavnimi težavami ni mogoče povsem natančno oceniti, saj se mnogi, četudi imajo resne težave, ne odločijo za obisk zdravnika. V primeru kratkega, enkratnega zaprtja govorimo o akutnem zaprtju, v primeru ponavljajočih se težav, ki vztrajajo dlje časa, pa o kroničnem zaprtju. Obe vrsti uvrščamo med funkcionalna zaprtja – to pomeni, da vzrok za pojav težav ni bolezen.

Funkcionalna zaprtja povzročajo predvsem:

  • nepravilna prehrana,
  • stres,
  • nespečnost,
  • napačno iztrebljanje
  • in sedeč življenjski slog.

Kratkotrajno zaprtje na potovanju ne predstavlja večjega zdravstvenega problema, saj je naraven odziv telesa na spremembo okolja, hrane, količine gibanja in morda celo higienskega standarda. Povsem drugače je pri kroničnem zaprtju, ki nakazuje večje težave. O kroničnem zaprtju govorimo, ko v daljšem časovnem obdobju iztrebljamo manj kot trikrat tedensko. Večina ljudi pogostosti iztrebljanja ne namenja veliko pozornosti, z vidika naravnega zdravljenja pa že v primeru odvajanja blata manj kot enkrat dnevno iščemo vzroke za leno prebavo.

Poleg mučnih trenutkov na stranišču ima kronično zaprtje lahko resnejše posledice za zdravje črevesja. Po večmesečnem ali celo večletnem ponavljajočem se naprezanju pri iztrebljanju se namreč lahko pojavijo:

  • hemoroidi,
  • analne razpoke (na sluznici),
  • rektalni prolaps (zdrs danke skozi anus),
  • in divertikulitis (vnetje divertiklov – žepastih mešičkov na tankem ali debelem črevesu).

Kaj lahko naredimo sami proti zaprtju?

Na srečo je zaprtje, še posebej če je zgolj kratkotrajno, mogoče odpraviti brez jemanja zdravil in brez obiska zdravnika. Še bolje pa je delovati preventivno in poskrbeti, da do zaprtja sploh ne pride. Kako to dosežemo?

  • Ukvarjajmo se s športom

Redno gibanje spodbuja peristaltiko in s tem skrajšuje čas zadrževanja hrane v črevesju. Iz tega razloga je blato manj izsušeno in mehkejše, zaprtje pa manj verjetno. S posebnim treningom za trebušne mišice je mogoče tudi masirati črevesje in s tem povečati pritisk pri izločanju.

  • Uživajmo hrano, bogato z vlakninami

Vlaknine oz. balastne snovi so del rastlinske hrane, ki ga človeško telo ne more prebaviti oz. predelati. Poznamo topne in netopne vlaknine. Topne vlaknine se raztapljajo v vodi in mehčajo blato. Netopne vlaknine pa nase vežejo vodo in s tem povečujejo volumen blata. V črevesju se poveča pritisk na črevesne stene, kar občutimo kot potrebo po odvajanju.

Vlaknine najdemo v sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih, semenih, oreščkih in stročnicah. Vlaknine lahko jemljemo tudi v obliki prehranskih dopolnil (lanena semena, chia semena, seme indijskega trpotca, pšenična trava v prahu, baobab v prahu, kokosova moka, inulin v prahu, ovseni otrobi, itd.). Zadostno količino vlaknin bomo zaužili, če si npr. privoščimo suho sadje za malico, v juhe dodamo stročnice, na solate pa posujemo semena.

Za zdravo in uravnano prebavo naj bi moški zaužili približno 38 gramov, ženske pa 25 gramov vlaknin dnevno.

Predelana živila, ki se dandanes pogosto znajdejo na krožniku, so siromašna z vlakninami. V živilih, kot so pecivo, sladkarije, mesnine in mlečni izdelki, bomo zaman iskali vlaknine, po drugi strani pa so ti izdelki polni maščob, soli in sladkorja, ki upočasnjujejo prebavo. Pri počasni prebavi se iz blata absorbira preveč vode, zaradi česar postane trdo, suho in težko za izločanje.

  • Preverimo, ali je zaprtje stranski učinek zdravil

V kolikor redno jemljemo zdravila, si preberimo v priloženih navodilih, ali je zaprtje možen stranski učinek dotičnega zdravila. Če to drži, se obrnimo na zdravnika in ga povprašajmo o morebitnih alternativah. Med zdravila, ki pogosto povzročajo zaprtje, prištevamo močne analgetike, antacide (za zmanjševanje želodčne kisline), določene antihistaminike (proti alergijskim reakcijam), diuretike, antidepresive in zdravila za uravnavanje krvnega pritiska.

  • Pijmo več vode

Pri pomanjkanju vode poskuša telo obdržati nivo vode v krvi, zaradi česar iz črevesja potegne večje količine vode. Blato postane suho in trdo, zaprtje pa je le še korak stran. Zadostne količine vode pomagajo pri odvajanju blata, medtem ko pitje alkohola in kofeinskih napitkov izločanje blata otežuje.

  • Izogibajmo se stresu

Nekateri ljudje se na psihične napore, kot so npr. menjava okolja, neurejeni družinski odnosi, stresno delovno okolje in potovanja, odzovejo z drisko, drugi z zaprtjem. Kljub temu, da se stresnim situacijam ni mogoče izogniti, je pomembno, da redno poskrbimo za ustrezno sprostitev, naj si bo v obliki joge, branja, meditacije, sprehoda, vrtnarjenja ali poslušanja glasbe.

  • Nikoli ne zadržujmo izločanja blata

Mnogokrat zadržujemo potrebo po izločanju, morebiti zato, ker ne želimo uporabiti javnih sanitarij ali ker smo v časovni stiski. Potlačevanje potrebe po izločanju na dolgi rok vodi v neobčutljivost črevesja. To pomeni, da čez čas ne občutimo več potrebe po izločanju, zato se kaj kmalu pojavi kronično zaprtje. Poslušajmo signale našega telesa in odvajajmo blato pravočasno ter v miru.

  • Držimo se uživanja obrokov ob ustaljenih urah

Redno uživanje obrokov omogoča normalno prebavo in nam pomaga preprečevati zaprtja.

  • Privoščimo si na tešče skodelico kave

Skodelica kave zjutraj na tešče ni samo prijetna razvada marsikoga izmed nas, temveč ima tudi močan odvajalen učinek, saj kofein stimulira mišice v črevesju.

  • Uživajmo probiotike in prebiotike

Zdrava sestava črevesne flore je alfa in omega črevesnega zdravja. Za boljše ravnovesje bakterij v črevesju posezimo po jogurtu, kefirju ali kislem zelju, saj vsebujejo obilico zdravih bakterij. Med naravne prebiotike (hrano za koristne črevesne bakterije) pa uvrščamo por, česen, cikorijo, šparglje in čebulo.

Pri trdovratnem zaprtju lahko jemljemo probiotike v obliki prehranskih dopolnil. Še posebej probiotiki v tekoči obliki ugodno vplivajo na prebavo.

  • Uživamo več encimov

Največ encimov ima tropsko sadje (ananas, papaja, marakuja), pa tudi zrelo sezonsko sadje iz domačih krajev. Od 40. leta naprej se količina encimov zmanjšuje in lahko je prav pomanjkanje encimov vzrok za zaprtje. Če je potrebno, si lahko pomagamo z encimi v obliki prehranskih dopolnil.

Naravna pomoč pri zaprtju

Za vse, ki se želite izogniti jemanju sintetičnih odvajal, imamo dobro novico – v večini primerov pomagajo tudi različni naravni pripravki. Nekateri so del praktično vsakega gospodinjstva, drugi pa naj postanejo nepogrešljivi del domače lekarne. Med najboljše domače pripravke za odvajanje prištevamo:

  • klistiranje,
  • epsom sol/grenka sol,
  • laneno in olivno olje,
  • ricinusovo olje,
  • suhe slive (še posebej sok),
  • sok kislega zelja – zeljnica,
  • lanena semena, chia semena, semena indijskega trpotca,
  • ovsene kosmiče,
  • magnezijev citrat,
  • listi sene,
  • lubje navadne krhlike,
  • rabarbarina korenina,
  • slana voda,
  • ksilitol (sladilo).

Klistiranje je zagotovo najhitrejše sredstvo proti zaprtosti, saj ga navadno odpravi že v 15 minutah, medtem ko odvajalna sredstva potrebujejo več ur, da pričnejo učinkovati. Klistiranje ne preprečuje samo zaprtja, temveč tudi spodbuja črevesno peristaltiko, čisti črevesne stene in odvaja strupe, ki jih proizvajajo škodljive bakterije. Tako se ti izločijo iz telesa, preden bi se vsrkali v krvni obtok.

Najpogostejši vzrok za zaprtje

Minerali, še posebej magnezij in žveplo, so zelo pomembni pri pravilnem odvajanju blata. Eden najpogostejših, ampak pogosto spregledanih vzrokov za zaprtje je zato zakisanost telesa oz. pomanjkanje mineralov.

Zakisanost si lahko izmerimo z indikatorji za merjenje pH urina ali testiramo s pomočjo Oligoscan metode.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Grenka in Glauberjeva sol kot naravni odvajali
    Bolezni / 04. 05. 2022

    Grenka in Glauberjeva sol sta vsestransko uporabni spojini. Njune razstrupljevalne in odvajalne učinke lahko s pridom izkoristimo pri temeljitem praznjenju in čiščenju črevesja. Nepravilna uporaba omenjenih soli lahko povzroči nezaželene stranske učinke, zato se moramo pred uporabo seznaniti z osnovnimi nasveti za pravilno in varno rabo.

    PREBERITE VEČ
  • Naravna odvajala
    Bolezni / 17. 09. 2019

    V primeru zaprtja so odvajalna sredstva odlična pomoč pri pospeševanju izločanja. Pred uporabo umetnih tablet in praškov pa je bolje, da uporabimo naravna odvajala. Toda pozor – tudi nepravilna uporaba naravnih odvajal lahko povzroči nezaželene stranske učinke.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.