Jod - zakaj je tako pomemben?

Izraz »jod« izhaja iz grške besede »iodes«, ki pomeni »vijoličen«. Ime se nanaša na barvo jodovih kristalov. Zaradi šibkih medmolekularnih vezi lahko hitro sublimira v modro-vijoličen dražeč plin. V preteklosti se je pridobival iz morskih alg.

Pomen za človeško telo

Jod je izjemnega pomena za človeško telo, še posebej kot del ščitničnih hormonov tiroksina (T4) in trijodtiroksina (T3). Poleg izgradnje ščitničnih in spolnih hormonov je soudeležen tudi pri uravnavanju presnove, obrambi pred prostimi radikali, izločanju težkih kovin, uravnavanju energije v telesu in zaviranju nekontrolirane rasti celic. Za preventivo in preprečevanje rasti že obstoječih rakavih tvorb se uporablja pri boleznih prsi, maternice, jajčnikov (npr. policistični jajčniki) in pri oslabelosti nadledvičnih žlez. Prav tako je pomemben za obrambo možganskih celic pred prostimi radikali in ustrezen razvoj zarodka v času nosečnosti.

Zaloge joda v telesu

V telesu se nahaja od 10 do 30 mg joda. Za razliko od dosedanjih prepričanj se ne shranjuje zgolj v ščitnici, temveč tudi v prsih, jajčnikih in nadledvičnih žlezah. Telo ga ne more izdelovati samo, zato ga moramo nujno vnesti s prehrano. Najvidnejši znak pomanjkanja joda je golšavost. Njen pojav se je bistveno zmanjšal po uvedbi zakonsko prepisanega jodiranja soli. Drug pomemben vir joda so ribe, alge in morski sadeži.

Lugolova raztopina

Lugolova raztopina je narejena iz joda, kalijevega jodida in destilirane vode. Ime je dobila po francoskem zdravniku Jeanu Guillaumu Augustu Lugolu, ki je prvi pripravil recepturo. Uradna medicina jo priporoča za zunanjo uporabo, saj se dobro absorbira skozi kožo. Veliko terapevtov pa priporoča tudi oralno uporabo lugolove raztopine. Potrebno je upoštevati priporočila za doziranje.

Lugolova raztopina pomaga pri najrazličnejših težavah, kot so npr. kožne bolezni, venska in sklepna vnetja ter celo za zdravljenje sifilisa, tuberkuloze in gripe. Ponaša se z močnim antibakterijskim, protivirusnim in protiglivičnim delovanjem.

Lugolova raztopina ni patentirana, zato se prodaja zelo ugodno in kot taka ni zanimiva za farmacevtsko industrijo. V današnjem času, kot je prst zelo osiromašena z jodom, je Lugolova raztopina v veliko pomoč pri obnavljanju telesnih zalog.

Zaveznik žensk v boju proti rakavim obolenjem

Dejstvo, da se v ščitnici nahajajo velike zaloge joda, je dobro poznano, manj poznane pa so potrebe prsnih žlez po tem elementu. Raziskave na področju preprečevanja rakavih obolenj so pokazale, da jod v kombinaciji z nenasičenimi maščobnimi kislinami tvori jodove lipide (jodove laktone), ki delujejo kot naravna obramba prsnih celic. Pri tem ne delujejo zgolj preventivno, temveč tudi ščitijo že obolele celice pred programirano celično smrtjo (apoptozo).

Zaradi dokazanih pozitivnih učinkov jemanje joda (pod zdravniškim nadzorom) postaja del zdravljenja bolnic z rakom prsi, poleg tega pa se izvajajo številni izobraževalni programi za ženske v zrelih letih, ki poudarjajo pomen uživanja morski rib in alg za namen preprečevanja nastajanja tumorjev.

Naravni viri joda

Jod spada poleg cinka, mangana in selena med esencialne elemente v sledeh, ki jih telo ne more proizvajati samo, temveč jih mora pridobiti iz hrane. Na žalost se omembe vredne vrednosti joda nahajajo le v treh skupinah živil. Na prvem mestu po vsebnosti joda se nahajajo užitne alge, kot so npr. rdeča palmarija, wakame, nori, kelp in morska solata. Na drugo mesto se uvrščajo morski sadeži (npr. klapavice), na tretje pa morske ribe, kot so morski listi in polenovke.

V omejenem obsegu se jod nahaja tudi v siru, govedini in jajcih iz konvencionalne pridelave, saj kmetje pri tovrstnem kmetijstvu uporabljajo krmo, obogateno z jodom. Pri ekološki pridelavi se kmetje jodirani krmi navadno izogibajo, zato je njegova vsebnost v teh živilih živalskega izvora nižja. Nekaj joda se nahaja tudi v korenju, špinači, jagodah, rabarbari, brokoliju, radiču in redkvicah.

Pokrivanje dnevnih potreb po jodu

Dolgo časa je veljalo, da za pokritje dnevnih potreb zadostuje uživanje jodirane soli. Vendar pa so raziskave pokazale, da priporočenega dnevnega odmerka (200 mikrogramov) ni mogoče doseči na ta način, četudi bi solili vse jedi, ki ji zaužijemo čez dan (kar je seveda neugodno za zdravje iz drugih razlogov). Pri kuhanju in pečenju se vsebnost kalijevega jodida še dodatno zmanjša. Tudi vsebnost joda v nerafinirani morski soli je podobno nizka kot v kameni soli.

Prav zato je pomembno, da na svoj jedilnik vključimo tudi alge, ribe in morske sadeže. Na Japonskem uživanje živil, bogatih z jodom, ne predstavlja težave, saj ga s prehrano zaužijejo tudi do 10 mg (miligramov) na dan.

Ob tem velja spomniti, da so Japonci znani po svoji dolgoživosti in dobrem zdravju v poznejših življenjskih obdobjih, kar gre nemara pripisati zdravim prehranjevalnim navadam. V svoj jedilnik namreč vključujejo tako ribe kot tudi alge in morske sadeže. V kolikor bodo moderne generacije Japoncev vztrajale pri tradicionalni prehrani in ne bodo prevzele hitre hrane z Zahoda, bosta Japonska in Koreja še naprej ostajali državi, kjer se statistično gledano pojavlja najmanjši delež rakavih obolenj.

Prenizek priporočeni dnevni odmerek

Terapevti celostne medicine opozarjajo, da so priporočeni dnevni odmerki za jemanje joda postavljeni prenizko, saj upoštevajo zgolj potrebe ščitnice, ne pa tudi preostalih delov telesa. Poleg tega na naše potrebe po jodu vplivajo prehrana, življenjski stil, okoljski dejavniki in življenjske situacije.

Športniki, doječe matere in nosečnice imajo tako višje potrebe po jodu. Podobno velja za otroke v prvih letih življenja, pri katerih se živčni sistem še razvija. Povečane potrebe imajo še dekleta po pričetku menstruacije (zaradi dejavnosti jajčnikov), kadilci in ljudje, ki uživajo določena zdravila. Sem sodijo npr. kontracepcijske tabletke, ki povzročajo estrogensko dominanco.

Poleg tega različne kemične snovi, kot so bromidi (v zdravilih), fluoridi (v soleh in zobnih pastah) in klor (v pitni vodi in bazenih) tekmujejo z jodom za vstop v celice.

Za uspešno absorpcijo in presnovo joda v organizmu so potrebne določene druge hranilne snovi in sicer:

V kolikor uživamo jod, vendar nam primanjkuje zgoraj naštetih snovi, bo absorpcija morda motena in le delna. Zato moramo ob določevanju nivoja joda preveriti tudi stanje drugih snovi v telesu.

Znaki pomanjkanja joda

Ker je jod sestavni del ščitničnih hormonov tirozina (T4) in trijodtironina (T3), ki skrbita za uravnavanje telesne temperature, presnovo energije, maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, se pomanjkanje odraža na različnih telesnih ravneh. Najpogostejši simptomi pomanjkanja joda so:

utrujenost in brezvoljnost,
občutek mrazenja (tudi poleti),
suhe oči in koža,
počasno celjenje ran,
motnje koncentracije in spomina,
izpadanje las in obrvi,
dovzetnost za okužbe,
neplodnost,
ciste na prsih in jajčnikih,
povečanje ščitnice
in nepojasnjeno pridobivanje teže.

Diagnosticiranje pomanjkanja joda

Individualne potrebe po jodu zdravniki le redko določajo. Celo pri bolnikih z oslabljenim delovanjem ščitnice se navadno predpišejo ščitnični hormoni, največkrat levotiroksin, ne da bi ob tem izmerili nivo joda. Ščitnici se sicer odvzame del bremena, izvora težave pa na ta način ne odpravimo. Seveda obstajajo primeri, kjer je jemanje nadomestnih ščitničnih hormonov življenjskega pomena (npr. prirojeno oslabljeno delovanje ščitnice), vendar bi pri blažjih težavah veljalo najprej poskusiti s prehrano, ki vsebuje veliko joda.

Za ugotavljanje nivoja joda v telesu se uporablja urinski test, ki razkriva približne potrebe ščitnice ali test po Ambramu in Brownsteinu, pri katerem se zaužije določen odmerek joda, nato pa se meri njegova vsebnost v urinu v nadaljnjih 24 urah. Ta test meri potrebe vseh telesnih celic. Ker se pri tej vrsti testiranja bolniku odmeri zelo visok odmerek joda, je pomembno, da bolnik nima težav s prekomernim delovanjem ščitnice ali Hashimotov tiroiditis. Test se prav tako ne sme izvajati v času nosečnosti ali dojenja. Namesto tega se lahko opravi test materinega mleka, da se ugotovi, ali je ga otrok prejema dovolj.

Jodova terapija

Vsem, ki jih močno primanjkuje joda in želijo jemati zdravila ali prehranska dopolnila z jodom, morajo te jemati samo pod nadzorom izkušenega zdravnika ali terapevta.

Najpogosteje se pri jodovi terapiji uporabljajo sledeči preparati:

izdelki z algami (v obliki tablet, kapsul, prahu, čaja …);
izdelki s kombinacijo alg in astaksantina (posebej primerni za ljudi s Hashimotovim sindromom);
jodove tablete, ki vsebujejo izključno jod, in se uporabljajo pri rakavih obolenjih dojk.
Lugolova raztopina, rdeče-rjava tekočina z močnim vonjem, se še danes uporablja kot antiseptik za dezinfekcijo ran in pooperativno zdravljenje. Uporabna je tudi pri zdravljenju herpesa, glivičnih okužb, kurjih očes, bradavic, brazgotin, aken in cist na prsih. Na voljo je v različnih koncentracijah, vendar je pomembno, da nerazredčene nikoli ne nanašamo na kožo. Najbolje bo, da jo zmešamo s kokosovim ali jojobinim oljem. Pri nanašanju bodimo pazljivi, saj lahko zaradi močne obarvanosti pusti madeže na oblačilih. Dobi se tudi v obliki kapsul za oralno uporabo.
Jodoral je zdravilo na recept, ki se pogosteje predpisuje v Združenih državah Amerike. Gre za koncentrirano Lugolovo raztopino v obliki tablet, ki se uporablja pri težkih obolenjih, kot so neplodnost, multipla skleroza, migrene, fibromialgija ter obolenja prsi, jajčnikov in prostate.
Tablete s kalijevim jodidom se uporabljajo za zdravljenje zmanjšanega delovanja ščitnice. Vsebujejo okoli 150 mikrogramov joda. Ne gre jih zamenjevati s tabletami s kalijevim jodidom, ki vsebujejo 130 miligramov joda in se uporabljajo v primerih jedrskih nesreč. V tem primeru ščitnica absorbira jod iz tablet in ne radioaktivnega joda iz okolja, ki se sprosti ob nesreči, s čimer se zmanjša možnost težav s ščitnico.

Ob pričetku jemanja jodovih preparatov se lahko pojavijo glavoboli, neprijeten telesni vonj, utrujenost in manjši izpuščaji na koži, ki so znak razstrupljanja telesa. V primeru pojava teh stranskih učinkov terapevti priporočajo prenehanje jemanja za 48 ur in uporabo morske soli za soljenje.

Pozor: jodovih tinktur, ki jih uporabljamo za razkuževanje, ne gre zamenjevati z Lugolovo raztopino, saj so primerne izključno za zunanjo uporabo!

Jodiranje soli

V preteklosti se je jodiranje soli izkazalo za učinkovit ukrep za preprečevanje golšavosti in kretenizma (močnega zaostanka v telesnem in duševnem razvoju otrok, ki ga povzroči zmanjšano izločanje ščitničnih hormonov). Glede jodiranja soli se dandanes porajajo vprašanja, saj je rafinirana jodirana sol – z izjemo natrija – oropana prav vseh mineralnih snovi. Prav tako je kemično razbarvana in vsebuje snovi, ki jo ohranjajo sipko. Ljudje, ki imajo težave s pretirano aktivno ščitnico, se jodirani soli v restavracijah, pekarnah in pri nakupu sira težko izognejo, saj označevanje uporabe jodirane soli ni obvezno.

Jemanje joda pri Hashimotovem sindromu

Hashimotov sindrom ali tiroiditis je ena izmed avtoimunskih oblik bolezni ščitnice, pri kateri pride do zmanjšane funkcije ščitnice in pomanjkanja ščitničnih hormonov zaradi napadov imunskega sistema na lastne celice v tkivu ščitnice.

V nasprotju z dolgoletnimi domnevami jod v normalnih količinah ni sprožilec bolezni. Razloge za bolezen gre tako iskati v genetski predispoziciji, težkih kovinah, pomanjkanju selena, kroničnih vnetjih v črevesju (še posebej sindromu prepustnega črevesja), pomanjkanju vitamina D, kroničnih okužbah z določenimi virusi, preobčutljivosti na gluten ali presnovnih motnjah, kot je npr. pirolurija (HPU).

Čeprav se je bolnikom s Hashimotovim sindromov včasih svetovalo, naj se na daleč izogibajo jodu v vseh oblikah, pa se je kasneje ta nasvet izkazal za neprimernega. Bolniki so sicer bolj občutljivi na jod kot ljudje brez obolenja, vendar celice kljub temu potrebujejo jod za normalno delovanje. Terapevti celostne medicine zato priporočajo najprej odpravo vzrokov za pojav Hashimotovega sindroma in nato počasno uvedbo joda v prehrano.

Jod je dolgo ostajal v senci pozornosti uradne medicine, vendar se na srečo čedalje več celostnih terapevtov zanima za zdravilni potencial tega esencialnega elementa v sledeh, ki ima izjemno moč za uravnovešanje hormonov in izboljšanje presnove na ravni celotnega organizma.