Fluoridi škodujejo ledvicam in jetrom

Kaj je fluorid?

Fluorid je ionska oblika fluora. Fluor je strupen plin, ki se v naravi ne pojavlja v čisti obliki, temveč vedno kot spojina.

Fluor v pitni vodi

Pitni vodi umetno dodaja fluor približno 24 držav (Avstralija, Brazilija, ZDA, Kanada…), v nekaterih državah pa je višji odmerek fluora v vodi naravno prisoten (Švedska, Finska, Šrilanka, Kitajska…). Navadno se vodi dodaja okoli 0,7 mg fluorida na liter.

V Evropi dodaja fluor le nekaj držav (Srbija, Poljska, Španija in Irska), Slovenije pa ni med njimi. Spadamo med države z relativno nizko vrednostjo fluora v vodi. Mejna vrednosti pri nas znaša 0,8 mg fluora/liter vode, kar je manj od evropskih smernic (1 mg/liter vode). V nekaterih evropskih državah so se zaradi razpršenosti vodnih virov odločili, da bodo fluor raje dodajali drugim osnovnim živilom, npr. mleku ali soli.

Problematično je dejstvo, da fluor istočasno prejmemo iz več virov (voda, zobne paste, ustne vode, sol, ostanki fitofarmacevtskih sredstev na konvencionalno pridelanih živilih, morska živila, žitarice, meso…), zato se skupni vnos hitro poviša.

Negativni učinki previsokih odmerkov fluora

Čeprav ima fluor kar nekaj pozitivnih učinkov na zdravje, pa se je potrebno zavedati tudi nevarnosti, ki jih prinaša izpostavljenost večjim odmerkom. Znanstveniki so tako med drugim ugotovili, da povišan nivo fluoridov v krvi škoduje zdravju ledvic in jeter pri najstnikih in otrocih.

Do povišanja lahko pride iz dveh razlogov – zaradi zaužitja previsokih odmerkov fluora ali že celo ob rednem uživanju nizkih odmerkov. Telo otrok in mladostnikov namreč počasneje in težje izloča fluor z urinom, zato se večji delež zadrži v telesu (izločijo ga zgolj 45%, medtem ko ga odrasli okoli 60%).

Največ se ga shrani v kosteh in zobeh, del pa tudi v mehkih tkivih in organih, še posebej v ledvicah. Najbolj izpostavljeni so najstniki in otroci, katerih jetra ali ledvice že sicer slabše delujejo (npr. če imajo prirojene okvare).

Poleg tega naj bi fluor v prevelikih količinah:

• škodoval strukturi kosti,
• povzročal kalcinacijo možganske skorje in nepravilno delovanje živčnega sistema (Parkinsonova bolezen, Alzheimerjeva bolezen),
• motil presnovo beljakovin,
• povzročal motnje vedenja, zmanjšano koncentracijo in nižal sposobnost učenja,
• spodbujal razvoj artritisa,
• moteno delovanje ščitnice,
• in zmanjševal plodnost.

Za odraslega je strupena doza 350 miligramov fluorida, smrtna pa okoli 2 grama. Glede na učinek previsokih odmerkov na telo seveda ne preseneča, da se pojavljajo teorije zarote, ki dodajanje fluora vidijo kot še en poskus nadzora nad prebivalstvom.

Fluoridi škodujejo tudi ščitnici

Poleg težav z ledvicami in jetri povzroča redno uživanje fluora okvare nadledvičnih žlez, poslabša pa tudi presnovo beljakovin. Še posebej problematično je dejstvo, da so se fluoridi uporabljali kot zdravilo za umirjanje preveč aktivne ščitnice (hipertiroza), ker tako uspešno zavirajo njeno delovanje. Če ščitnica normalno deluje, jo fluoridi močno ovirajo pri sproščanju hormonov.

Kljub svoji majhnosti pa je ščitnica izredno pomembna žleza, katere hormoni so vključeni pri izredno velikem številu presnovnih procesov v telesu. Motena presnova zaradi zmanjšanega nastajanja ščitničnih hormonov povzroči težave na številnih telesnih sistemih.

Ščitnici naj bi po raziskavah sodeč škodilo že od 2 – 5 miligramov fluoridov na dan – takšnih odmerkov pa z vodo, soljo, zobnimi pastami in geli ter ostanki fluoridov na živilih dandanes ni težko doseči. Zakaj fluoridi tako škodujejo ščitnici? Odgovor se skriva v dejstvu, da fluor še dodatno poslabša že obstoječe pomanjkanje joda, brez njega pa ščitnica ne more pravilno delovati.

Zmanjšano delovanje ščitnice postaja vse večji problem, tako v Evropi kot tudi ZDA in drugod po svetu. Morda smo enega izmed možnih krivcev za porast obolenj spregledali?

Kako odstraniti fluoride iz telesa?

1) Kurkuma

V intenzivno rumeni kurkumi se skriva dragocena snov z imenom kurkumin. 30-dnevno jemanje kurkumina, močnega antioksidanta, občutno zmanjša nivo prostih radikalov, ki povzročajo škodo na celičnem nivoju in so posledica prisotnosti fluoridov.

2) Čiščenje jeter

O čiščenju jeter smo pri Aviti že večkrat pisali. Najlažje ga opravimo z uživanjem grenčic in določenih zdravilnih zeli, med drugim pegastega badlja, regrata, repinca in artičok. Redno čiščenje jeter pomaga pri razbremenitvi jeter, saj se:

• pospeši se regeneracija jeter,
• izboljša se prekrvavitev,
• poveča se razstrupljevalna moč jeter,
• zmanjša se zamaščenost,
• sprostijo se žolčne poti, kar omogoči pretok žolča in izboljšano prebavo.

3) Humična kislina

Humične kisline so naravne kisline, ki se nahajajo v šotnih in humusnih tleh. V naravnem zdravljenju se uporablja med drugim za odpravljanje kandide in preprečevanje nalaganja težkih kovin, nitratov in fluoridov. Dober vir humične kisline je mumija (altajska skalna smola), ki je zelo cenjena v medicini daljnega Vzhoda.

4) Jod

Uživanje joda pospešuje izločanje fluoridov z urinom. Evropski način prehranjevanja je razmeroma siromašen z jodom, saj redko uživamo ribe, alge in morske sadeže. Pri jemanju joda se držimo zmernosti, kajti prevelika količina joda lahko povzroči primanjkljaj kalcija.

5) Melatonin

Melatonin je hormon, ki ponoči nastaja v majhni žlezi, imenovani češarika (epifiza). Natančneje povedano, epifiza izdeluje serotonin (hormon sreče), ki se nato ponoči pretvarja v melatonin (hormon spanca). Na ta način človeško telo izmenjuje dnevno-nočni ritem oz. menjavo spanca in budnosti. Melatonin s svojim delovanjem ščiti živčni sistem in nase veže proste radikale, s čimer naj bi varoval pred pojavom Alzheimerjeve bolezni.

V češariki se z leti pričnejo nabirati spojine fluora in kalcija, ki bremenijo češariko in zmanjšujejo nastajanje melatonina. Melatonin je mogoče v nekaterih državah kupiti kot prehransko dopolnilo (tudi v Sloveniji), v nekaterih pa velja za zdravilo. Jemljemo ga samo pred spanjem, saj sicer povzroča utrujenost in zaspanost.

6) Peteršilj

Peteršilj vsebuje veliko vitamina C, bogat pa je tudi s klorofilom. Blagodejno in razkuževalno deluje na celoten sečni sistem, še posebej na ledvice in mehur.

7) Antioksidanti

Antioksidanti sicer ne izločajo fluoridov iz telesa, preprečujejo pa poškodbe, ki so jih povzročili fluoridi. Od vseh antioksidantov naj bi bila pri tem najbolj uspešna rutin in epigalokatehin galat (EGKG), ki se ju uporablja celo po zastrupitvi s fluoridi. Obe snovi spadata v skupino flavonoidov, sekundarnih rastlinskih snovi, ki jih najdemo v peteršilju, zelenem čaju, čaju matcha in ajdi.

8) Alge klorela

Alge klorela nase vežejo težke kovine (tudi živo srebro, ki ga je sicer težko odstraniti iz telesa), radioaktivne delce, formaldehid, ostanke insekticidov in seveda tudi fluoride.

9) Suho savnanje

Pri suhem savnanju (z nizko vlažnostjo, t.i. finska savna) se sprostijo v maščobnem tkivu nakopičeni fluoridi. Zelo pomembno je, da sproščene fluoride kar najhitreje odplaknemo iz telesa, v ta namen moramo piti veliko vode in čajnih mešanic, najbolje iz zlate rozge ali preslice.

10) Vitamin C

Je odlična pomoč pri odstranjevanju fluoridov, saj deluje antioksidativno. Priporoča se jemanje vitamina C iz naravnih virov (npr. v obliki praška iz češenj acerola), saj se naravni vitamin C bolje absorbira od umetne askorbinske kisline.