Je dieta edini odgovor na povišan holesterol?

V Sloveniji ima kar 60 % odraslih prebivalcev preveč holesterola. Vrednosti še dopustnih količin holesterola v krvi so vsako leto nižje. Zato bo nekdo, ki bi bil še pred nekaj leti v skupini zdravih, letos že v skupini ogroženih in kandidat za zdravila.

Večina ljudi dobro ve, kaj nas prej ali slej čaka, če imamo v krvi preveč maščob: bolezni srca in ožilja, kot so srčni infarkt, možganska kap in motnje v prekrvitvi okončin. Bolezni srca in ožilja so na prvem mestu med vzroki smrti pri nas.

Zdravnik klasične medicine nam bo zaradi preveč holesterola predpisal dieto in zdravila z mnogimi stranskimi učinki. Priporočil bo »zdrav način življenja«: nič cigaret, manj stresa, shujšati, znižati previsok krvni tlak, več migati in prehrano s čim manj maščobami. Količino maščob v krvi je pač treba nujno zmanjšati.

Pri tem je zanimivo, da je med ljudmi z visokim holesterolom veliko vegetarijancev. Kako je to mogoče, če pa vemo, da vegetarijanci niso ravno ljubitelji slanine in drugih jedi z veliko maščob? Zato pa imajo zelo radi ogljikove hidrate in sladkorje, ki jim zagotavljajo dovolj energije.

Naše telo je bolj pametno kot mi

Telo prav ničesar ne počne brez smisla (tudi, če tega na prvi pogled ne opazimo). Zato se je treba najprej vprašati: kaj je vzrok za povišane količine holesterola v krvi? Visok holesterol namreč ni vzrok za bolezen, je le posledica nečesa, kar ne deluje tako, kot bi moralo.

Kako nastane holesterol

Le 25 % holesterola dobimo s hrano, 75 % ga proizvedejo jetra. Torej je razumljivo, da lahko s še tako strogo dieto končni izid le nekoliko izboljšamo, največ za 3 %.

Telo proizvede toliko holesterola, kot ga potrebuje. Če ga potrebuje več, ga bo več tudi proizvedlo. In v tem grmu tiči zajec – kaj pripelje naša jetra do tega, da začnejo proizvajati več holesterola?

Zakaj nujno potrebujemo holesterol?

Holesterol sam po sebi ni nič slabega, kot velikokrat mislimo, saj nam pomaga, da preživimo. Mit o slabem holesterolu, ki je škodljiv in se ga moramo zato znebiti, je nevaren. Holesterol je mehka, voskasta snov, ki jo najdemo v krvnem obtoku in v vsaki celici.

Potrebujemo ga za:

• tvorjenje celične membrane in hormonov,
• absorbiranje vitamina D3,
• tvorjenje žolčnih kislin, ki nam pomagajo pri prebavi maščob,
• pravilno odvijanje nevroloških funkcij in optimalno zdravje možganov.

Holesterol je neke vrste lepilo, s katerim telo popravi/zamaši poškodovane stene žil. Če je holesterol visok, to pomeni, da je ožilje močno poškodovano. Tablete za zniževanje holesterola znižajo njegov nivo, stene ožilja pa ostanejo poškodovane. Še huje, ker telo nima več na razpolago dovolj »lepila«, se poškodbe večajo. Tablete so prava rešitev le v enem primeru – pri genetsko pogojenem visokem holesterolu.

Zakaj nastanejo poškodbe na stenah žil?

Poškodbe na stenah žil, v celicah in tkivih so znak pomanjkanja mineralov, nenasičenih maščobnih kislin in vitaminov. Primanjkuje jih lahko iz različnih vzrokov: slaba in napačna prehrana, ki temelji na predelanih in osiromašenih živilih, slaba absorbcija hranil (ker črevesje ne deluje pravilno), povečana poraba vitalnih snovi (več jih potrebujemo v nosečnosti, pri stresu, športu in kroničnih boleznih).

Na poškodbe celic, tkiv in ožilja lahko sami zelo vplivamo z zdravo prehrano, ki temelji na kakovostni zelenjavi. Suhega sadja in vseh vrst sladkorja uživamo čim manj, saj sladkor najbolj zakisa in nam jemlje vitamine in minerale. Uživamo visoko kakovostno olje, da si zagotovimo vir maščobnih kislin, izogibati pa se je treba hidrogeniziranim ali delno hidrogeniziranim maščobam in oljem (na primer margarini). Tudi kakovostni prehranski dodatki lahko pomagajo. Pri odraslih je smiselno redno čistiti jetra (več o tem preberite v članku Čiščenje jeter – brez krtače).

Vegetarijanstvo ni zagotovilo, da ne bo prišlo do povišanega holesterola, saj vegetarijanska prehrana pogosto vsebuje preveč ogljikovih hidratov in sladkorjev ter premalo maščobnih kislin. Tudi dieta, ki prepoveduje maščobe kar povprek, ni smiselna, saj so kakovostne maščobe za pravilno delovanje organizma nujno potrebne.

Najpomembneje je torej, da:

• Telo redno oskrbujemo z dovolj vitalnimi snovmi, ki bodo preprečevale poškodbe celic (t.i. antioksidanti). Na ta način jetra ne bodo proizvajala (pre)velikih količin holesterola za krpanje poškodb.
• Ne uživamo živil, ki skokovito zvišujejo nivo inzulina – saj je inzulin hormon, hormone pa telo proizvaja iz holesterola.