Hemoroidi ali zlata žila so pogosto zamolčana bolezen

Bolezni | 26. 05. 2022

Čeprav se je ali se bo s hemoroidi vsaj enkrat v življenju srečalo kar 60 – 90% ljudi, pa le malokdo brez težav spregovori o njih. Razlog za morebiten sram je očiten: pojavijo se namreč na zelo intimnem predelu – zadnjiku. Hemoroidi so v današnjem času pogosti, saj dolgotrajno sedenje, malo gibanja, zadrževanje blata in nezdrava prehrana z malo vlakninami povečujejo verjetnost za njihov nastanek.

Kaj so hemoroidi?

V analnem kanalu se nahajajo žilne strukture, ki pomagajo pri zadrževanju blata. Ko se ta preplet žil v spodnjem delu črevesja vname in oteče, govorimo o hemoroidih. Po videzu so podobni krčnim žilam. Lahko so notranji (na stenah debelega črevesja, pod sluznico zadnjega dela danke) ali zunanji (ležijo ob zadnjiku). Nagnjenost k notranjim hemoroidom je pogosto dedna, nastanejo pa zaradi oslabljenosti vezivnega tkiva in čezmernega naprezanja ob izločanju. Čeprav so vizualno manj moteči, pa lahko zelo bolijo, če zdrknejo skozi anus. Ker jih na prvi pogled ni mogoče opaziti, nanje opozarja krvavitev iz anusa. Čeprav hemoroidi niso nevarna bolezen, pa jih je kljub temu potrebno dovolj zgodaj zdraviti, saj s tem preprečimo, da bi se vene še bolj razširile in poškodovale. Pri hujših primerih hemoroidov je potreben kirurški poseg. S pravočasnim obiskom zdravnika je mogoče diagnosticirati redka, a resnejša zdravstvena stanja, ki se skrivajo za njimi.

Hemoroide imenujemo tudi zlata žila ali faraonska bolezen, to pa zato, ker so zaradi sedenja mučili predvsem premožnejše sloje, nadloga naj bi se pojavljala že pri starodavnih faraonih – o tem priča besedilo na egipčanskem papirusu.

Kaj povzroča hemoroide?

Kot smo že omenili, so notranji hemoroidi v številnih primerih povezani z dednimi dejavniki. Delimo jih na več stopenj: pri prvi stopnji se pojavlja samo krvavitev iz zadnjika, pri drugih stopnji se krvavitvi pridruži zdrs venske razširitve skozi zadnjično odprtino, pri tretji stopnji pa pride do obsežnega, večkratnega zdrsa skozi zadnjik.

Zunanje hemoroide pa bi zlahka označili za t.i. civilizacijsko bolezen, saj jih večinoma pridobimo s sodobnim, pogosto nezdravim življenjskim slogom.

Nastanek zunanjih hemoroidov povzroča ali spodbuja sedeče delo, zadrževanje blata (npr. zaradi zahtev na delovnem mestu) in posledično naprezanje pri odvajanju blata, prehrana z malo vlakninami, driska, nosečnost, staranje, prevelika telesna teža, dvigovanje težkih bremen, premalo gibanja, bolezni jeter, naprezanje pri pogostem kihanju in kašljanju ter dolgotrajno sedenje na straniščni školjki.

Pogosteje se pojavljajo pri ženskah kot pri moških. Največkrat se pojavijo med 20. in 50. letom. Hemoroide ima enkrat v življenju vsaj polovica ljudi. Največkrat se pojavljajo pri belcih z višjim ekonomskim statusom, ki živijo po zahodnjaškem načinu življenja.

Hemoroidi kot posledica obolenja jeter

Razlog za nastanek hemoroidov morda tiči v resnejši bolezni jeter, zato z zdravljenjem ne odlašamo. Zaradi preobremenjenih jeter naraste pritisk v črevesju, kar poškoduje šibke vene. Telo se na ta način poskuša znebiti odvečnih strupov, ki jih ne more drugače izločiti. Poskrbimo torej za zdravje svojih jeter z rednim razstrupljanjem in zdravim življenjskim slogom!

Simptomi hemoroidov

Med tipične simptome hemoroidov prištevamo:

  • srbenje zadnjika
  • krvavenje iz zadnjika, sledi krvi v blatu
  • pekoča bolečina
  • boleče odvajanje blata
  • občutek neizpraznjenega črevesja
  • sluzast izloček iz zadnjika
  • otekline različnih velikosti

Diagnostika

Ko hemoroidi trajajo dlje kot en teden, ne da bi se pri tem kazali znaki izboljšanja, je potrebno obiskati zdravnika. Če se pojavita močna bolečina ali krvavitev, je potrebno obiskati zdravnika čim prej.

Hemoroide je mogoče diagnosticirati že samo s fizičnim pregledom (zdravnik vstavi prst v zadnjik). V določenih primerih se zdravnik odloči še za anoskopijo (pregled zadnjika z votlo, osvetljeno cevjo) in proktoskopijo (pregled cele danke). Lahko se odloči tudi za napotitev na rentgensko slikanje spodnjih prebavil, pred katerim je potrebno izvesti barijev klistir.

Pri pregledu bo zdravnik izključil druge možne vzroke za krvavenje iz zadnjika, kot so kolitis, Crohnova bolezen, razpoke (fisure), rak debelega črevesja in nekatere druge.

Preventiva

S preventivnim delovanjem lahko v veliki meri preprečimo nastanek hemoroidov.

Redno skrbimo za higieno intimnih predelov. Pri tem uporabljamo zelo blaga negovalna sredstva, še bolje (in ceneje) pa bo, če se poslužujemo mlačne vode in kamiličnega čaja.

Poskrbimo za redno in mehko odvajanje blata. Če je le mogoče, ne zadržujemo blata predolgo. Odvajanje blata pospešujejo živila z veliko prehranskimi vlakninami (zelenjava, sadje, žitarice). Količino prehranskih vlaknin v hrani postopoma povečujemo, da ne pride do zapore v črevesju. Na hitrost prebave pozitivno vpliva tudi zmerno gibanje. Za mehko blato je potrebno zaužiti zadostno količino tekočine (npr. mineralne vode, zeliščnega čaja …). Več o zaprtju si lahko preberete v članku Celostna obravnava zaprtja.

  • Izogibajmo se dolgemu, neprekinjenemu sedenju. Vsako uro vstanimo vsaj enkrat za 5 minut.
  • Ne uživajmo alkohola in močno začinjene hrane.
  • Za čiščenje črevesja se poslužujemo klistriranja (klistir z vodo ali kamilicami; kavni klistir čisti predvsem jetra – navodila najdete na naši strani).
  • Čim bolj pogosto »treniramo« mišico zadnjika – stisnemo in popustimo.
  • Ne dvigujemo pretežkih bremen.
  • Uporabljamo mehak, brezbarven in nedišeč toaletni papir. Pomagamo si lahko z vlažnim toaletnim papirjem, vlažilne robčke odsvetujemo.
  • Privoščimo si dovolj počitka.

Zdravljenje

Na trgu je kar nekaj mazil, svečk in krem z blagim anestetičnim in antiseptičnim učinkom, ki pomagajo umiriti razdražen predel. Dolgotrajna uporaba teh mazil ni priporočena, saj tanjšajo kožo. Naravna mazila so v večini primerov bolj priporočena (npr. ognjičevo mazilo).

Odlično se obnese kopel s hrastovo skorjo, ki deluje krčilno (adstringentno) – zmanjšuje torej prehodnost sluznice, kože in kapilar. V kopeli ležimo približno 20 minut, izvajamo pa jo največ tri tedne.

Za zmanjšanje bolečin jemljemo paracetamol, izogibamo pa se acetilsalicilne kisline ali ibuprofena, ki bi lahko sprožila krvavitve.

Zdravniki blažje oblike hemoroidov zdravijo z vbrizgavanjem posebnih kemičnih snovi ter obsevanjem z infrardečo lučko. Hemoroide se včasih tudi stisne z gumijasto sponko, ki prepreči dotok krvi, zato hemoroid odmre in sčasoma sam odpade. Hujše oblike hemoroidov je potrebno odstraniti operativno.

Zdravljenje je običajno uspešno, vendar se v nekaterih primerih hemoroidi ponovijo. Zato je potrebno vedno, tudi po zdravljenju (operaciji), odpraviti vzroke, zaradi katerih so nastali hemoroidi.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Sindrom razdražljivega črevesja – ko boli, zvija, klokota in tišči
    Bolezni / 27. 10. 2021

    Sindrom razdražljivega črevesja (angleško IBS = irritable bowel syndrome) je dandanes ena izmed najbolj pogostih motenj prebavil. Za njo oboli že vsak deseti posameznik. Sindrom povzroča trebušne bolečine, nelagodje v trebuhu, spremembe v trdoti blata, napenjanje pri odvajanju, občutek nepopolne izpraznjenosti črevesja, vetrove in močno potrebo po odvajanju.

    PREBERITE VEČ
  • Celostna obravnava zaprtja
    Bolezni / 27. 08. 2021

    Za nekatere ljudi je normalno, da iztrebljajo le nekajkrat na teden, spet drugi gredo na veliko potrebo večkrat dnevno. O zaprtju govorimo, ko se iztrebljamo manj kot enkrat na dan. Neredno iztrebljanje spremlja napenjanje, bolečina in naprezanje pri izločanju, saj je blato trdo in suho. Mnogi terapevti so mnenja, da je zaprtje civilizacijska bolezen – torej pogojena s sodobnim, največkrat nezdravim načinom življenja.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.