Driska – naravno nad prebavno nadlogo

Akutna in kronična driska

Akutno drisko prepoznamo po mehkejšem blatu, pogostejši potrebi po odvajanju (trikrat dnevno ali več) in trebušnih krčih, pogosto pa jo spremljajo tudi slabost, želodčne bolečine in občutek šibkosti.

Akutno drisko povzročajo različni dejavniki:

• virusna, bakterijska in parazitna obolenja;
• zastrupitve z vodo in živili (pogoste pri potovanjih v eksotične kraje);
• pretiravanje z določenim živilom, ki ima odvajalni učinek (češnje, suhe slive …)
• živila z umetnimi sladili, kot so sorbitol, ksilitol, maltitol (živila za diabetike, žvečilni gumiji …);
• določena zdravila (antidepresivi, zdravila za zniževanje krvnega tlaka, ščitnični hormoni, preparati z železom, itd.);
• kemoterapija;
• predoziranje odvajal v primeru zaprtja;
• jemanje antibiotikov, ki poleg škodljivih bakterij uničijo tudi koristne mikroorganizme;
• intenzivna čustvena stanja, npr. hud stres, strah ali jeza;
• in uživanje kofeina in alkohola (stimulirata črevesno peristaltiko).

V kolikor driska traja več kot štiri tedne ali se zelo pogosto ponavlja, govorimo o kronični driski. To seveda ne pomeni, da čakamo 4 tedne, da bo driska sama minila.

V kolikor v 5 dneh driska ne preneha, se priporoča obisk pri zdravniku (pri otrocih še prej), v primeru krvi v blatu pa je potreben takojšen posvet. Pri driski telo izgublja vodo, minerale in hranilne snovi, kar je za majhne otroke, starejše in ljudi z oslabljenim imunskim sistemu lahko nevarno.

Kronično drisko povzročajo različna kronična obolenja, kot so npr. Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, prehranske preobčutljivosti in alergije, celiakija, pankreatitis (kronično vnetje trebušne slinavke), zapleti po operacijah črevesja, pretirano aktivna ščitnica, kronični stres in sindrom razdraženega črevesja.

Kaj se dogaja pri pojavu driske?

Pri normalnem poteku prebave potujejo deloma prebavljena živila (v obliki kaše) iz želodca v tanko črevo, kjer se hranila preko črevesne stene absorbirajo v krvni obtok. Preostanek prebavne kaše potisnejo črevesne mišice v debelo črevo, ki iz nje vsrka vso preostalo vodo. Neprebavljeni ostanki živil se izločijo kot iztrebki.

V primeru driske pa je absorpcija hranilnih snovi in vode motena, saj telo želi kar najhitreje izločiti blato iz črevesja.

Gre za obrambni mehanizem telesa, ki sklepa, da se v zaužitih živilih nahaja nekaj škodljivega za organizem, zato s hitro peristaltiko črevesja poskrbi za kar najmanjšo absorpcijo in zadrževanje blata v telesu. Na ta način obvaruje črevesno sluznico in krvni obtok pred vdorom patogenov (virusov, bakterij, plesni) ali strupov.

Kaj pomaga pri driski?

Jemanje zdravil brez recepta, ki zmanjšujejo črevesno peristaltiko, sicer ustavi drisko, vendar ne odpravlja vzrokov zanjo. Zaradi počasnejšega premikanja črevesja se bakterije, virusi in drugi povzročitelji driske dlje časa zadržujejo v telesu in s tem povzročajo še večjo škodo. Z določenimi metodami in živili se bomo naravno znebili neljube spremljevalke, telesu pa pomagali, da se regenerira.

• Odkrijmo povzročitelja driske in se mu – v kolikor je mogoče – izogibajmo (iz prehrane izločimo določena živila, zamenjajmo zdravila po posvetu z zdravnikom, itd.).
• Najpomembneje je, da uživamo zadostno količino vode in elektrolitov (mineralnih snovi, še posebej natrija in kalija). S tem preprečujemo dehidracijo.
• Bentonit je odlična prva pomoč pri driski. Zdravilna mineralna glina nase veže strupe in druge povzročitelje črevesnih težav. Podobno delovanje kot bentonit imajo medicinsko oglje ter alge klorela in spirulina.
• V pomoč nam bodo lanena in chia semena, ki niso le magnet za povzročitelje driske, temveč tudi izločajo sluz, ki ščiti napadeno črevesno sluznico.

Izogibajmo se:

• mlečnim izdelkom (sladoled, smetana, jogurti, sir …); če se težko odpovemo mlečnim izdelkom, se odločimo za tiste, ki ne vsebujejo laktoze,
• kavi,
• sladkorju v vseh oblikah (sladke pijače, sladkarije, sladkor v predpripravljenih jedeh …),
• gaziranim pijačam,
• močno začinjeni hrani (npr. s čilijem),
• alkoholu,
• kuhanemu kislemu zelju,
• oreščkom in suhemu sadju (razen, če jih namočimo čez noč in s tem naredimo lažje prebavljive, izjema so borovnice, ki jih uživamo suhe),
• mesu in mesnim izdelkom,
• živila z veliko inulina (topinambur, artičoke, por, čebula …),
• določenemu sadju (češnjam, grozdju …),
• stročnicam (izdelki iz stročnic, kot sta humus in tofu, navadno ne povzročajo težav),
• čisti maščobi
• in surovi zelenjavi.
• Pomagala nam bodo zelišča s tanini (trpke rastlinske snovi, imenovane tudi čreslovine). Tanini imajo adstringentni učinek, kar pomeni, da naredijo sluznico manj prepustno. Veliko se jih nahaja v listih robid in malin, žajblju, rmanu, šentjanževki (previdno zaradi interakcij z zdravili), repiku in srčni moči. Kamilični čaj pomirja krče in blaži morebitno vnetje.
• Med živili se priporočajo: prepečenec, kuhan riž, krekerji, suhe borovnice (sveže delujejo odvajalno), prežganka, korenčkova juha (brez začimb in smetane), zmečkane banane, krompir (kuhan, ne pečen), naribana jabolka, kuhana in spasirana zelenjava (korenje, bučke, buče, pastinak, zelena), namočeno suho sadje, kaše, papaja, avokado, rezanci.
• Med napitki se priporočajo: indijski in ruski čaj (za odrasle), raztopljena peroralna rehidracijska sol (na voljo v lekarni), mineralna voda.
• Postenje: v kolikor smo brez apetita, se ne silimo s hrano. Pustimo telesu čas, da opravi s povzročitelji te prebavne nadloge.
• Po koncu driske je priporočljivo jemati probiotike (bakterijske seve s pozitivnim učinkom na črevesje) in prebiotike (hrano za pozitivne črevesne bakterije), saj se med drisko poruši ravnovesje v črevesju. Pozitivne bakterije, ki so v številčni premoči, se z lahkoto borijo proti preostalim negativnim bakterijam.

Probiotike lahko zaužijemo tudi z živili – veliko jih vsebuje fermentirana zelenjava (kislo zelje, repa, kumarice). Uživanje fermentiranih živil se priporoča šele po končanem zdravljenju driske, med drisko pa jemljemo probiotike v obliki tekočin ali kapsul.

• Izogibamo se predolgemu sedenju, vendar hkrati ne pretiravamo z gibanjem. Zadostuje zmeren sprehod.
• Klistiranje pomaga pri hitrejšem izločanju strupov in bakterij iz črevesja. S količino vode za izpiranje ne pretiravajmo (50 – 100 ml), saj je to dovolj za popolno izpraznitev v primeru driske.

Kaj pomeni, če se ob driski pojavijo tudi bolečine v hrbtu?

Bolečine v hrbtu ob pojavu driske so simptom za več bolezni. V nadaljevanju bomo našteli nekaj najpogostejših.

• Celiakija: je avtoimunska bolezen, pri kateri se ob stiku z glutenom vname sluznica tankega črevesja. Gluten je beljakovina, ki se nahaja v pšenici, piri, rži in ječmenu. Pri bolnikih s celiakijo se pogosto pojavlja kronična driska, napihnjenost in bolečine v spodnjem delu hrbta. Bolezen pogosto spremljajo utrujenost, nepojasnjena izguba teže, depresije, glavoboli in afte. Pri tej bolezni je pomembno, da se nemudoma pričnemo izogibati živilom z glutenom.
• Dismenoreja: je strokovni izraz za bolečine v trebuhu in hrbtu, ki jih občuti kar 50% žensk v dnevih pred in po menstruaciji. Bolečine v hrbtu in drisko spremljajo slabost, bruhanje, utrujenost in motnje spanja.

Čeprav zdravniki v primeru dismenoreje predpišejo protibolečinske ali kontracepcijske tablete, pa je sprememba življenjskega sloga veliko bolj zdrava alternativa. Vključuje zmerno gibanje, opustitev kajenja, skrb za zadosten spanec, zdravo prehrano, masaže in tehnike sproščanja (pilates, joga…).

• Divertikuloza: pri divertikulozi se v debelem črevesju pojavijo drobne izbokline oz. mešički (divertikli), ki se lahko boleče vnamejo (divertikulitis). V kolikor se ne zdravijo, se lahko razvijejo v abscese in razjede ter povzročajo krvavitve. Poleg driske in bolečin v spodnjem delu trupa, ki pogosto sevajo v ledveni del hrbta, se pojavijo še vročina, slabost, utrujenost, včasih pa tudi zaprtje.
• Kronična črevesna vnetja (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis): prepoznamo jih po močni driski in krčih, pri nekaterih bolnikih se pojavijo tudi bolečine v hrbtu in sklepih, utrujenost, izguba teže, krvavenje iz črevesja, izguba apetita, slabost, kožni izpuščaji in zlatenica (porumenitev kože in beločnic).
• Vnetje ledvic (pielonefritis): vnetje mehurja in drugih delov sečil je potrebno pravočasno zdraviti, sicer lahko bakterije zaidejo v zgornja sečila (ledvice), kar običajno zahteva zdravljenje z močnejšimi antibiotiki ali celo bolnišnično obravnavo. Nezdravljeno vnetje ledvic lahko pusti posledice (brazgotine) na ledvicah in oslabi ledvično funkcijo. Vnetje ledvic povzroča bolečine v hrbtu (tik pod lopaticami), vročino, kri v urinu, motno barvo urina, izgubo apetita, drisko in slabost.

Kdaj je potreben obisk zdravnika?

Vsak pojav driske ne zahteva obiska pri zdravniku. Močna driska, ki traja dlje časa, povzroča dehidracijo in izgubo dragocenih mineralov, zato je v tem primeru priporočen obisk pri zdravniku. Če se pojavi kri v blatu, vročina in močne bolečine v hrbtu, je obisk pri zdravniku nujen.