Pravilen vrstni red jedi za boljšo prebavo

Kako vrstni red živil vpliva na prebavo?

Ameriški zdravnik dr. Stanley Bass je več kot 50 let preučeval medsebojno povezanost prebave in vrstnega reda živil. Po njegovem mnenju je bilo prav uživanje hrane v pravilnem zaporedju poleg postenja ključ do urejene prebave. Odločno je zavračal uporabo zdravil za ta namen. Svojo teorijo je uspešno izvajal v praksi, tudi na sebi, saj je doživel častitljivih 95 let.

Proces prebave je skrbno opazoval pri vojaku, ki je bil ustreljen v trebuh, kar je povzročilo veliko luknjo v trebuhu in prebavnem traktu. Skoznjo so zdravniki lahko nazorno videli potek prebave, pri čemer so ugotovili, da se hrana po zaužitju ne meša kaj dosti, temveč po črevesju potuje v istem zaporedju kot ob zaužitju.

Tudi testiranje na podganah, ki so jih hranili s hrano različnih barv (črno, belo, rdečo), je pokazalo, da se barve v iztrebkih niso pomešale.

Otroci spontano uživajo hrano v pravilnem zaporedju – dokler se ne vmešamo odrasli

Dr. Staney Bass je ugotovil, da otroci spontano uživajo hrano v pravilnem zaporedju, če jim ne zapovemo, v kakšnem vrstnem redu morajo živila pojesti. Navadno instinktivno začnejo s sadjem, ki je lahko prebavljivo, nato s solato, siri in šele nazadnje z mesom, ki je najtežje prebavljivo. Pri zadnjem obroku, ki je najtežje prebavljivo, so že razmeroma siti, zato ga pojedo najmanj.

Takšen vrstni red je priporočal tudi dr. Bass – začnemo z najlažje prebavljivimi živili, težje prebavljiva pa si prihranimo za konec. Po njegovem prepričanju torej ni priporočljivo uživati lubenice za sladico po glavnem obroku, pri katerem smo zaužili pečenega piščanca s krompirčkom. Lubenica bi se sicer prebavila zelo hitro, ker pa smo jo pojedli za težko prebavljivim obrokom, bo na vrsto prišla šele, ko se bosta prebavila krompir in meso (več ur) – do takrat pa bo v črevesju že zavrela, pri čemer bodo nastajali plini in alkohol. Prav to povzroča številne črevesne težave – od napihovanja, zgage, spahovanja, vetrov pa vse do bolečin.

Kakšen je pravilni vrstni red uživanja živil?

Metoda prehranjevanje po dr. Bassu ne zapoveduje, katera živila naj bi jedli, temveč v kakšnem vrstnem redu jih je smotrno zaužiti. Dr. Bass se je zavedal pomena encimov, ki razgrajujejo določene skupine živil. Ti lahko optimalno delujejo le, če so živila zaužita v pravem vrstnem redu – od najlažje prebavljivega proti najtežje prebavljivemu.

Vrstni red živil po enostavnosti in hitrosti prebave:

1. Sadje, sadni sokovi
2. Zelenjava (listnata zelenjava, korenovke – ne krompir)
3. Riž
4. Sir
5. Meso

Med lažje prebavljiva živila sodijo tista, ki imajo višji delež vode. Živila z veliko beljakovinami in maščobami so težje prebavljiva.

Uživanje jedi v tem vrstnem redu preprečuje utrujenost po obroku. Učinek bo prav nasproten – že kmalu po obroku se bomo počutili polni energije. Če bi jedi jedli v drugačnem zaporedju oz. bi si od vsake skupine živil privoščili kakšen grižljaj, potem bi prebava trajala veliko dlje, v črevesju pa bi prišlo do sproščanja plinov in kislin. Ob tem velja poudariti, da je prebava lahko optimalna in hitra le, če živila najprej temeljito prežvečimo in prepojimo s slino. S tem črevesju naredimo veliko uslugo.

Živila, na katera smo bili preobčutljivi, začnemo bolje prenašati

Zanimiva posledica uživanja jedi v pravilnem vrstnem redu je lažje prenašanje določenih živil, na katera smo bili prej preobčutljivi. Ne samo napačni vrstni red, temveč tudi napačno kombiniranje živil lahko povzroči preobčutljivostni odziv. Če npr. oreščke uživamo skupaj s sadjem, pride v črevesju do vretja, kar vodi v zgago, napihnjenost in bolečine. Sadje moramo zaužiti pred oreščkih, ki so bogati z beljakovinami, saj se sadje prebavlja bistveno hitreje.

Pogoste napake pri kombiniranju živil

SADJE

• Priljubljena kombinacija melone in pršuta je zelo neugodna za prebavo, saj z beljakovinami bogat pršut zavira prebavo melone, ki bi se sicer prebavila izredno hitro zaradi visokega deleža vode.
• Sadje, najsi bo posušeno ali sveže, bi morali uživati kot prvi del obroka oz. še na prazen želodec.
• V kolikor ga zmešamo s kosmiči, oreščki (študentska hrana), semeni ali sladili, se prebava znatno oteži in upočasni.
• Mešanje sladkega sadja s sadjem, ki vsebuje veliko kislin, se ne priporoča.
• Če uživamo več vrst sadja v enem obroku, potem najprej zaužijemo sadje z največjo vsebnostjo vode (melone, lubenice…), nato kislo sadje (borovnice, ribez, jabolka, granatna jabolka), na koncu pa najslajše sadje (hruške, kakije, banane).
• Po uživanju sadja počakamo približno 15 minut in nato nadaljujemo z naslednjo skupino živil.

PIJAČE

• Pijete sadne sokove na koncu obroka? Napaka! Tako kot sadje se tudi ti prebavijo zelo hitro, v samo nekaj minutah. Vendar temu ni tako, če so pred njimi na vrsti še sirova plošča, goveja juha, solata, pečenka…
• Tudi pitje vode med ali po obroku se ne priporoča. Najboljši čas za uživanje vode je 30 do 60 minut pred obrokom.

ZELENJAVA

• Zelenjavo in zelenjavne jedi uživamo pred škrobnatimi živili in ne skupaj z njimi.

ŠKROBNA IN BELJAKOVINSKA ŽIVILA

• Živila, bogata s škrobom (krompir, riž, rezanci, makaroni, špageti, tortelini), uživamo pred in ne skupaj z beljakovinskimi živili (torej pred mesom, ribami in jedmi iz jajc).

Čas, ki ga potrebujejo posamezna živila, da se prebavijo

V nadaljevanju navajamo nekaj živil in čas, ki ga ta porabijo, da se prebavijo – seveda v primeru, da so bila temeljito prežvečena in zaužita v pravilnem vrstnem redu.

Opomba: beljakovine iz živalskih virov se hitreje prebavijo, če so surove, kot če jih skuhamo oz. spečemo.

Jedi, ki so mešanica različnih živil

Mnoge jedi so kombinacija številnih živil iz različnih skupin. Pica je sestavljena iz testa (škrob), paradižnika (zelenjava), sira (mlečni izdelek), gobic, šunke (svinjsko meso) in številnih drugih dodatkov. Podobno velja za kosmiče, sirove štručke, lazanje, peciva in še bi lahko naštevali.

Kdor želi poskusiti metodo po dr. Bassu, bi se moral tovrstnih kombinacij izogibati. Namesto sirove štručke si raje privošči najprej kruh in šele nato sir, namesto pice pa najprej zelenjavni krožnik, nato štručko z origanom in šele na koncu malce sira ali salame.

Morda se zdi metoda malce zapletena in predstavlja odmik od načina prehranjevanja, ki smo ga kot družba navajeni. Vendar ravno v tem leži srčika problema in izvor številnih prebavnih motenj, ki so dandanes prej stalnica kot izjema.

Pomen zdrave prebave

Metoda prehranjevanja v pravilnem vrstnem redu po dr. Bassu je v prvi vrsti namenjena ljudem, ki že dlje časa občutijo kronične prebavne težave, ki se jih ne morejo znebiti. Odlično se obnese tudi ljudem s preobčutljivostmi. Seveda pa lahko ta način prehranjevanja poskusi vsak, ki se po obroku želi počutiti lahkoten in napolnjen z energijo. Kot pri vsaki spremembi, ki posega v življenjski stil, je potrebno nekaj časa in vztrajnosti, da se naučimo novega sistema uživanja hrane, ki smo ga sicer kot otroci že poznali, vendar so nas tekom odraščanja naučili drugačnih pravil.

Ljudje se razlikujemo tako po sestavi črevesne flore kot tudi po hitrosti prebave, zato lahko kos pice za nekoga ne predstavlja nobenega problema, nekdo drug pa po obroku občuti tiščanje, napenjanje in bolečine. Metoda po dr. Bassu tako ni nujno potrebna za vsakogar, je pa dobrodošla rešitev za ljudi, ki raje poiščejo vzrok tegob, kot da bi jih odpravljali (prekrivali!) s tabletami.

Tudi recepti, ki vsebujejo mešanico živil, niso sami po sebi nezdravi, predstavljajo pa več dela za naše črevesje, ki si občasno zasluži počitek in tudi čiščenje (o čiščenju črevesja smo pri Aviti že večkrat pisali). Prav varčevanje z energijo je nemalokrat ključ do ozdravitve celo pri boleznih, ki niso neposredno povezane s prebavo.

Drugi razlog, zakaj je zdrava prebava tako pomembna, je absorpcija hranil iz živil. Četudi je živilo polnovredno in bogato z vitamini, minerali in drugimi snovmi, si telo z njim ne more pomagati, če ga ne uspe temeljito prebaviti.

Nenazadnje pa velja omeniti, da uživanje hrane po metodi dr. Bassa pomaga pri hujšanju, saj bomo želodec napolnili z lahko prebavljivimi živili, ki navadno vsebujejo manj kalorij, posledično pa bomo zaužili manj mastne, kalorične hrane.

Drugi nasveti po dr. Bassu za zdravo prebavo

• Temeljito žvečenje: prebavni proces se začne v ustih. Z zobmi moramo grižljaje drobiti in prepojiti s slino (prebavnimi encimi). S tem telesu prihranimo veliko energije, ki bi jo sicer potreboval za razgradnjo večjih kosov hrane v črevesju.
• Majhne porcije: živila uživamo v zmernih količinah, saj tako skrajšamo čas, potreben za prebavo.
• Obrok naj sestavlja čim manj različnih živil. Za prebavo določenega obroka bo tako telo potrebovalo manj različnih encimov.
• Uživanje v obroku: ko si pripravimo obrok, si zanj vzamemo čas in se mu posvetimo z mislimi. Obedovanje med delom, pred televizijo ali celo med hojo ni primerno, saj hrano premalo prežvečimo, hkrati pa se tudi bistveno poveča verjetnost, da bomo uživali nezdrava (hitro pripravljena) živila. Tako zaužito hrano navadno jemo v velikih količinah, saj so misli povsem drugje, občutke sitosti pa spregledamo.
• Zdrava živila iz ekološke pridelave: Izogibamo se umetnim aromam, sladilom, ojačevalcem okusa in podobnim dodatkom, ki zmedejo naravni občutek sitosti.
• Skrbimo za zadosten vnos tekočine, najbolje mlačne vode, čaja ali kombuče, saj se občutek žeje nemalokrat zmotno interpretira kot lakota. Vode ne uživamo med ali tik po obroku.