Češnje acerola – naravni vitamin C

Vitaminska bomba iz Srednje in Južne Amerike

Češnje acerola izvirajo z mehiškega polotoka Jukatan, rastejo pa po celotni Srednji Ameriki in nekaterih državah Južne Amerike, kjer jih s pridom uporabljajo več stoletij. Zanimanje Evropejcev za češnje acerola se je prebudilo v 20. stoletju, ko so znanstveniki ponovno odkrili njihovo zdravilno moč.

Na zimzelenih grmih zrastejo sladko-kisli sadeži, veliki približno 2 centimetra, ki so izredno bogati z vitaminom C. Vsebujejo ga 20-krat več kot limone! V 100 gramih sadežev naj bi se nahajalo nekje med 700 in celo 5000 mg vitamina C. Dejanska vsebnost je odvisna od rastišča, pa tudi od zrelosti sadeža. Nezreli sadeži vsebujejo več vitamina C kot zreli.

Po količini vitamina C se češnje acerola nahajajo na tretjem mestu med vsemi poznanimi viri. Več ga najdemo samo v avstralski kakadu slivi in v plodovih camucamu iz Amazonije.

Španske osvajalce Južne Amerike so plodovi spominjali na češnje, od tod tudi izhaja njihovo ime, čeprav s češnjami niso v sorodu. Za razliko od nam poznanih češenj niso sladkega okusa, zato se pri pripravi sokov, marmelad, jogurtov in drugih živil iz svežih acerol doda veliko sladkorja. Za prodajo po drugih delih sveta se navadno uporabljajo posušene jagode, zmlete v prah.

Uporaba češenj acerola

Češnje acerola se uporabljajo že od časa Majev v tradicionalni južnoameriški medicini. Slovijo kot močan antioksidant, ki podpira delovanje imunskega sistema, hkrati pa delujejo protivnetno, stimulativno in pomagajo pri odvajanju seča. Čistilni učinek češenj acerola na telo preprečuje nastanek obolenj in lajša že obstoječa.

Ker krepijo imunski sistem, so nepogrešljive za hitrejše celjenje ran, krepitev srčno-žilnega sistema, v pomoč pa so tudi pri sladkorni bolezni, hepatitisu in slabokrvnosti.

Posušeni plodovi češenj acerola

Čeprav so nam sveži plodovi zaradi hitre pokvarljivosti v Evropi težko dostopni, pa jih lahko uživamo zamrznjene ali posušene. Prej, kot se sadeži posušijo oz. zamrznejo, večja ostane vsebnost zdravilnih snovi. V posušenih sadežih se zaradi odvzema vode skriva večja količina hranilnih snovi kot v enaki količini svežih sadežev. 100 g posušenih češenj acerola tako vsebuje več kot 15.000 miligramov vitamina C! Posušene sadeže se lahko doda kosmičem, sadnim tablicam, čajem, kašam in praškom. Ker se s staranjem izgublja količina vitamina C, jih je po odprtju najbolje čim prej porabiti.

Sok češenj acerola

Tudi pri izdelavi soka je izrednega pomena, da se plodove kar najhitreje izkoščiči in stisne. Vsak sok, ki so mu dodane češnje acerola, ni nujno zdrav. Izogibajmo se sokovom z visoko vsebnostjo sladkorja.

Poznamo različne vrste sokov iz češenj acerola:

Čisti sok acerol vsebuje 100% sadni delež in ga pred pitjem razredčimo z vodo. Nastane pri prvem stiskanju češenj acerola.

Če se po stiskanju soku odvzame približno 95% vode, nastane sadni koncentrat, ki omogoča enostaven in cenovno ugoden transport. Ko se v ciljni državi koncentrat ponovno zmeša z vodo, govorimo o soku iz koncentrata.

Sadni nektar iz češenj acerola vsebuje okoli 25 – 50% sadnega deleža. Nektarji navadno vsebujejo visok delež sladkorja, včasih celo petino.

Sadni napitek iz češenj acerola ni podvržen regulativi in lahko vsebuje zelo majhen sadni delež, veliko sladkorja in arome.

Ugoden učinek na zdravje imata čisti sok in sok iz koncentrata, saj ne vsebujeta dodatkov in sladkorja. Pri pasterizaciji sokov se sicer izgubi določen delež hranilnih snovi, vendar je vsebnost vitamina C še vedno visoka.

Acerola v prahu (ekstrakti češenj acerola)

Češnje acerola se kot prehransko dopolnilo najpogosteje uporablja v obliki praškastih ekstraktov. Prah je lahko pridobljen iz sadnega soka ali pa iz pasiranih češenj acerola. Prvi ima bolj nežno teksturo, drugi pa vsebuje več naravnih balastih snovi.

Liofilizacija (sušenje z zamrzovanjem) je proces, ki ohrani kar največ občutljivih hranilnih snovi v sadežih (npr. vitamin C, sekundarne rastlinske snovi …). Poteka pri temperaturah med -50 in -80 °C. Njeni slabosti sta počasnost in energijska potratnost postopka, pri nepazljivem zamrzovanju pa obstaja tudi možnost uničenja izdelka. Pri konvencionalnem sušenju so izgube vitamina C približno 60%.

Druga najbolj primerna metoda je sušenje s pršenjem, ki se pogosto uporablja v farmacevtski industriji za izdelavo različnih praškov. Acerolo v prahu proizvajalci pogosto dodajo pastilam za lizanje (z dodatkom sladkorja ali sladil) ali pa jo kapsulirajo in tako omogočijo lažje uživanje.

Koliko vitamina C potrebujemo?

Vitamin C je izrednega pomena za pravilno delovanje človeškega telesa. Z njegovo pomočjo lahko organizem absorbira železo, skrbi za normalno delovanje krvnih žil, poleg tega pa je močan antioksidant, ki lovi proste radikale. S tem varuje celice pred oksidativnim stresom, hkrati pa razbremenjuje imunski sistem. Zadostne količine vitamina C zmanjšujejo verjetnost pojava demence, raka, sladkorne bolezni in žilnih obolenj, v primeru že obstoječih obolenj pa jih blažijo.

Znanstveniki so enotnega mnenja, da vitamin C potrebujemo, vendar so neenotna priporočila za dnevne odmerke. Najpogosteje se priporoča okoli 100 mg vitamina C dnevno, vendar to velja samo za zdrave odrasle ljudi.

Povečane potrebe po vitaminu C imajo:

• nosečnice, doječe matere,
• ljudje, ki so psihično ali fizično zelo obremenjeni (v stresu),
• kadilci in pivci,
• ljudje, ki jemljejo določena zdravila (npr. antibiotike, kontracepcijske tablete …),
• bolniki, ki trpijo zaradi vnetij, okužb ali okrevajo po operaciji.

Minimalni dnevni odmerek znaša 20 mg. Čeprav je priporočeni dnevni odmerek (100 mg) relativno nizek, pa ga večina prebivalstva še vedno relativno težko dosega, saj v splošnem uživamo premalo sadja in zelenjave ter preveč kruha, pekovskih izdelkov, testenin, mesa in mleka, ki nas ne morejo oskrbeti z vitaminom C.

Za večino ljudi je tako priporočljivo jemanje dodatnih količin vitamina C s prehranskimi dopolnili, še posebej v primeru hudih obremenitev, stresa in obolenj. Pri določenih obolenjih terapevti predpišejo intravenozno odmerjanje izredno visokih odmerkov vitamina C (celo do 60.000 mg vitamina C), ki zahteva zdravniški nadzor, vendar se v zadnjem času čedalje bolj uveljavlja kot učinkovit način zdravljenja.

Je 100 mg vitamina C na dan premalo?

Raziskave, narejene na univerzi v Kaliforniji, so pokazale, da jemanje približno 800 mg vitamina C na dan podaljšuje življenjsko dobo (za približno 1 – 6 let), saj se pojavi bistveno manj srčno-žilnih obolenj, ki so poleg tumorjev med glavnimi vzroki za zgodnjo umrljivost.

Prav zato se v krogih prehranskih strokovnjakov vseskozi pojavljajo predlogi za zvišanje priporočenega dnevnega odmerka na vsaj 200 mg dnevno, ki ga lahko pokrijemo že samo z malo več kot enim gramom acerole v prahu. Najbolje bo, da odmerek razporedimo na več manjših enot tekom dneva, saj se vitamin C v telesu ne shranjuje, zato ga je potrebno uživati v rednih, enakomernih odmerkih.

Vitamin C iz naravnih virov, kakršne so češnje acerola, se bolje absorbira kot sintetični vitamin C (izolirana askorbinska kislina). 10 mg naravnega vitamina C ima enak antioksidativni učinek kot 100 mg sintetične askorbinske kisline. Vzrok za to leži v sekundarnih rastlinskih snoveh, ki podpirajo absorpcijo vitamina C, hkrati pa imajo tudi same antioksidativni učinek.

Antioksidativni učinek živila izraža vrednost ORAC (raven absorpcije kisikovih radikalov). Pri češnjah acerola znaša ta vrednost 70.000 µmol TE/100 g, kar je zelo veliko v primerjavi z drugo »superhrano« (goji jagode – 25.000 µmol TE/100 g, acai jagode – 18.500 µmol TE/100 g).

Sekundarne rastlinske snovi v češnjah acerola

Čeprav slovijo češnje acerola predvsem kot odličen vir vitamina C, pa ob tem ne gre pozabiti na več kot 20 drugih vitaminov, mineralov, elementov v sledeh in sekundarnih rastlinskih snovi (karotenoidi, flavonoidi), ki se skrivajo v teh sadežih. Na telo delujejo antioksidativno, protivnetno, antimikrobno, antimikrobno, blažijo alergije, zmanjšujejo pa tudi bolečine. Ker jih je v nezrelih sadežih več, jih proizvajalci pogosto zmešajo med zrele sadeže in s tem zvišajo antioksidativni učinek acerol v prahu.

Nevtralizacija škodljivih učinkov nevezanega železa

Železo v telo vstopa v dveh oblikah: kot na hem nevezano železo in na hem vezano železo. Presežek nevezanega železa povzroča degenerativne poškodbe tkiv, obremenjuje organe in s tem pripomore k razvoju sladkorne bolezni, arterioskleroze ter rakavih in srčnih obolenj.

Do presežka nevezanega železa pride ob rednih transfuzijah rdečih krvničk, pretiranem uživanju mesa, presnovnih motnjah ali prevelikem uživanju prehranskih dopolnil z železom. Češnje acerola naj bi po raziskavah sodeč varovale pred škodo, ki jih povzroča nevezano železo.

Zaščita pred učinki kemoterapije

Češnje acerola ne varujejo zgolj pred rakavimi obolenji, temveč tudi pred škodljivimi učinki, ki jih povzroča obsevanje in močna zdravila pri rakavih obolenjih ali pri zdravljenju avtoimunskih bolezni (težave s ščitnico, kožne bolezni). Nastanejo lahko poškodbe DNK zapisa, v nekaterih primerih pa se zaradi mutacije sproži nenadzorovana rast celic. Brazilski znanstveniki so ugotovili, da češnje acerola uspešno zavirajo pojav tovrstnih mutacij. Uspešno ščitijo tudi pred drugimi izvori ionizirajočega sevanja (UV-žarki, radioaktivno sevanje, rentgenski žarki).

Na kaj moramo paziti pri nakupu acerol v prahu?

Ponudba češenj acerola v prahu je zelo bogata, zato se morda kdo težko odloči, katera je najboljša. Pri izbiri izdelka bodimo pazljivi na naslednje kriterije:

• Način izdelave (liofilizacija, sušenje …) – liofilizirani praški so primerni tudi za presnojedce, njihova slabost pa je relativno visoka cena.
• Vsebnost vitamina C mora biti natančno navedena.
• Praški, ki se jih suši s pršenjem, navadno vsebujejo nosilna sredstva, ki preprečujejo sprijemanje (maltodekstrin, pšenični ali koruzni škrob…). To je pomembna informacija za vse alergike in ljudi s preobčutljivostjo na gluten. Pri koruznem škrobu tudi obstaja verjetnost uporabe gensko spremenjene koruze, ki se ji raje izognimo.
• Prašek naj ne vsebuje sladkorja, sladil, barvil in konzervirnih sredstev.

Praške iz češenj acerola shranjujemo na temnem, hladnem in suhem prostoru. Vitamin C je namreč občutljiv na svetlobo, toploto in kisik, zato po uporabi embalažo vedno zapremo. Ob stiku z vlago iz zraka lahko prašek postane grudast, kar ne pomeni, da je neuporaben – še vedno ga lahko stopimo v vodi ali ponovno zmeljemo v prah.

Prašek češenj acerola lahko sicer uporabimo kot dodatek kosmičem, sadnim sokovom, smutijem, marmeladam, želejem, sladoledu, namazom, omakam, juham, sadnim solatam, itd. Pri segrevanju nad 40 °C pride do izgub vitamina C, vendar je vsebnost v češnjah acerola tako visoka, da ga bo še vedno ostalo približno 500 mg/100 g praška.