Težke kovine v ribah

Ribe velikokrat vsebujejo težke kovine. Če pogosto jemo ribe, lahko to negativno vpliva na naše zdravje. Največ je v njih arzena, kadmija, svinca in živega srebra.

Na pogled se ne vidi, ali riba vsebuje veliko ali malo težkih kovin. Vsebnosti sicer le redko presegajo zakonske mejne vrednosti. Vendar pa ne moremo reči, da redna izpostavljenost težkim kovinam, tudi če so vrednosti v zakonsko dovoljenih mejah, človeku na dolgi rok ne škodijo. Sploh ker so v ribah prisotne tudi druge snovi (npr. pesticidi, mikropastika).

1. Aluminij iz embalaže prehaja v ribe

Aluminij sicer ni težka kovina, spada pa med kovine s škodljivim delovanjem. Pogosto ga najdemo prav v ribah. V neki raziskavi iz leta 1997 je bilo ugotovljeno, da je vsebnost aluminija posebno visoka v ribah, ki jih ulovijo blizu obale (zaradi onesnaženosti pristanišč).

Vendar je bolj problematičen aluminij v pakirni embalaži. Nedavna študija je pokazala, da je težava največja ravno pri ribah iz pločevink: 100 % rib iz analiziranih pločevink je vsebovalo aluminij in cink.

Aluminij pa v ribe ne prehaja le iz pločevink, ampak tudi iz drugih kemikalij, ki so v embalaži, npr. bisfenola A (v skoraj 10 % analiziranih vzorcev). To mehčalo deluje na hormonski sistem in lahko prispeva k nastanku hormonskih motenj. Vse ugotovljene vrednosti pa so bile nižje od mejnih vrednosti, kot jih določa Evropska agencija za varnost hrane.

2. Živo srebro: eno največjih tveganj za zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija živo srebro uvršča med deset največjih nevarnosti za človekovo zdravje. Ribe, če jih redno uživamo, so najpogostejši vir živega srebra za človeka.

Pri živem srebru (podobno kot pri svincu) za nevarne veljajo organske spojine (npr. metil živo srebro), ki se lahko nalagajo v teles, pa tudi v možganih. 70 do 100 % živega srebra v ribah je metil živega srebra, torej organskega in zato strupenega.

Vsebnost živega srebra v ribah močno niha

Vsebnost živega srebra v ribah se razlikuje glede na vrsto rib. Ribe roparice ga na splošno vsebujejo več (npr. tuna, trska, skuša, saj, losos), saj se prehranjujejo z malimi ribami, raki in kozicami, ki že sami po sebi vsebujejo živo srebro. Zadnja leta se je vsebnost živega srebra v ribah na splošno povečala.

Nosečnice in otroci naj ne jedo rib, v katerih je živo srebro

Evropska agencija za varnost hrane svetuje, da naj majhni otroci, otroci in ženske v rodni dobi (seveda tudi nosečnice in doječe ženske) jedo le tiste vrste rib, pri katerih je vsebnost metil živega srebra nizka. Pri nosečnicah lahko metil živo srebro negativno vpliva na nevrološki razvoj ploda. Enako velja za otroke, saj se možgani po rojstvu še naprej razvijajo in bi jih lahko živo srebro poškodovalo.

Mejne vrednosti živega srebra

Od leta 1993 v EU je 500 µg/kg najvišja dovoljena vsebnost živega srebra v ribah in ribjih proizvodih. A kot običajno se tudi tu mejne vrednosti prilagajajo razmeram na trgu. Pri ribah z največjo vsebnostjo živega srebra (navadni jezik, morski pes, mečarica, jegulja) je tudi mejna vrednost določena višje, na 1000 µg/kg, saj sicer teh vrst rib ne bi smeli prodajati.

V veljavi pa je tudi strožja direktiva EU za okoljske standarde kakovosti, po kateri ribe ne smejo vsebovati več kot 20 µg živega srebra na kg sveže mase.

Vendar so mejne vrednosti iz okoljske direktive velikokrat presežene, kot so leta 2014 ugotovili avstrijski okoljevarstveniki. V 6 izmed 8 analiziranih vzorcev rib iz avstrijskih jezer in rek (zlatovčice, potočne postrvi, ozimice in krapi) je bila vsebnost živega srebra višja od dovoljene.

Trgovci pa se na okoljsko direktivo požvižgajo, saj ribe veljajo za ustrezne, če je vsebnost živega srebra nižja od 500 µg/kg, pa čeprav je to kar 25-krat več od najvišje vrednosti, ki jo določa okoljska direktiva.

3. Svinec in kadmij se kopičita v organizmu

Tudi pri svincu veljajo organske spojine za nevarnejše od anorganskega svinca. Ribe vsebujejo ravno organski svinec, torej nevarno različico. Svinec je še zlasti za otroke tako strupen, da o varnem odmerku sploh ne moremo govoriti. Svinec lahko pri otrocih povzroči okvare organov in učne težave.

Pri ribah so mejne vrednosti kadmija vedno znova prekoračene. Kakor svinec je tudi kadmij za ljudi zelo škodljiv (zlasti za jetra, ledvice in kosti).

4. Arzen v ribah: strupen ali varen?

Arzen je sicer strupen, a ribe vsebujejo predvsem organski arzen (arzenobetain), ki se v telesu niti presnavlja niti ne kopiči, ampak se hitro izloči. Zato naj bi bil toksikološko varen. Za ribe mejne vrednosti arzena niso določene, so pa npr. za riž.

V nasprotju z verjetno varnim organskim arzenom je anorganski arzen problematičen, saj se lahko v telesu kopiči in velja celo za rakotvornega. A kot kaže, tudi organski arzen ni tako varen, kot si morda mislimo. Neka britanska študija je že leta 2010 pokazala, da se tudi organski arzen v organizmu kopiči in se ne izloči tako hitro, kot so domnevali prej.

Druge škodljive snovi v ribah

Ribe pa ne vsebujejo le (težkih) kovin in mehčal, ampak tudi t. i. obstojna organska onesnaževala. To so škodljive snovi, ki se v okolju težko razgrajujejo, npr. zaviralci gorenja, dioksini in številni insekticidi, ki so že zdavnaj prepovedani, a so še vedno v prometu, npr. DDT (diklor-difenil-trikloretan), klordan in dieldrin.

Rakotvorne snovi in težke kovine (metil živo srebro, klorove spojine, dioksin itd.) se v ribah kopičijo in imajo v človeškem telesu deloma dolgo razpolovno dobo: razgradijo se šele čez več mesecev ali let.

V svoji prehrani bi torej morali imeti daljša obdobja brez uživanja rib, da bi si lahko organizem opomogel od škodljivih snovi in jih počasi razgradil. Če pa ribe jemo redno, organizem vseh teh snovi ne more popolnoma izločiti, saj vanj vedno znova vnašamo nove škodljive snovi z dolgo razpolovno dobo.

1. Zdravila v ribah

Podobno kakor velja za živali v množični živinoreji, je tudi v ribogojstvu življenjski prostor rib zelo utesnjen. Zato so tam na dnevnem redu bolezni in zajedavci – hkrati pa seveda tudi zdravila (antibiotiki ter sredstva proti zajedavcem in glivičnim boleznim).

2. Gliste v sušiju

Vedno več rib napadejo gliste, npr. vrste anisakis. Z njimi je okuženih kar 70 % atlantskih sledov, najti pa jih je tudi v več kot 70 drugih vrstah rib, in to čedalje več in pogosteje.

Te bele gliste so prisotne predvsem v ribjem drobovju. Šele po ulovu rib gliste preidejo v njihovo mišičnino, kjer jih zaužije človek.

Gliste poginejo pri kuhanju, pečenju, dimljenju in zamrzovanju (pri temperaturi, nižji od –20°C). Nevarnost okužbe z glistami torej nastopi le ob zaužitju surovih rib (če niso bile predhodno zamrznjene). Bolezen se imenuje anisakiaza. Pojavlja se predvsem na Japonskem, saj tam pojedo veliko sušija, torej surovih rib – zaradi čedalje večje priljubljenosti sušija pa že tudi drugod po svetu.

Gliste torej uničimo z zamrzovanjem in kuhanjem oz. pečenjem, zato naj ne bi škodile zdravju. Jih pa seveda vseeno zaužijemo. Če se okužite z glistami iz sušija, lahko to privede do vnetnih želodčnih in črevesnih težav.

Gliste je treba odkriti in odstraniti pri gastroskopiji – a le, če še niso prevrtale črevesne stene. V tem primeru bolnik potrebuje operacijo. Zdravil proti anisakiazi ni.

3. Ribe in tveganje za možganski tumor

Po podatkih neke kitajske študije iz leta 2020 se lahko zaradi uživanja predelanih rib za 88 % poveča tveganje za nastanek glioma, saj predelane ribe vsebujejo nitrate in nitrite. Gliom je najpogostejša oblika malignega tumorja na možganih. Sicer pa je veliko nitritov tudi v mesnih izdelkih, obdelanih z nitritno soljo za zorenje.

4. Mikroplastika v ribah

Mikroplastika je prisotna povsod v morjih in ribe jo zaužijejo s prehrano. Leta 2021 je bilo dognano, da je mikroplastiko najti v večini vrst rib, ki jih človek lovi za prehrano (npr. atlantska trska, evropski oslič, rdeči cipelj, evropska sardina).

Mikroplastika lahko škoduje človekovemu zdravju, saj utegne sprožiti ali okrepiti vnetne procese in imunske odzive.

5. Ribe in lupinarji povečajo tveganje za nastanek protina

Ribe v prehrani lahko povečajo tveganje za nastanek protina – revmatske bolezni, pri kateri zaradi kristalov sečne kisline nastopi vnetje sklepov. Ravno ribe in lupinarji vsebujejo veliko purinov. Ti se presnovijo v sečno kislino, ta pa lahko tvori kristale, ki povzročajo vnetja.

Neka raziskava iz leta 2004 je pokazala, da je tveganje za nastanek protina pri tistih udeležencih v raziskavi, ki so jedli največ rib in lupinarjev, za kar 51% višje kot pri tistih, ki so jedli najmanj rib. Pri mesu pa se je izkazalo, da imajo veliki ljubitelji mesa 41 % več možnosti, da bodo zboleli za protinom, kot ljudje, ki pojedo malo mesa. Ugotovljeno je bilo tudi, da uživanje rastlinskih živil z veliko purinov tveganja ne poveča.

6. Gojeni losos: ni primeren za nosečnice, doječe matere, otroke

Gojeni losos vsebuje občutno več škodljivih snovi kot prostoživeči. Razlog je predvsem v krmi, s katero v ribogojstvu hranijo losose. Raziskovalci zato svetujejo, naj ženske v rodni dobi, nosečnice in doječe matere ter otroci raje ne jedo gojenega lososa, temveč naj posegajo po drugih virih beljakovin in omega-3 maščobnih kislin.

The post Ali so ribe res tako zdrave? appeared first on Avita.

Termično delovanje živil

Živila glede na termično delovanje razdelimo v pet skupin: vroča (zelo yang), topla (yang), nevtralna, osvežujoča (yin) in hladna (zelo yin). Živila, ki vsebujejo veliko vode, delujejo bolj hladno kot tista z malo vode. To pa pomeni, da ima gomoljna zelena, ki je bila vzgojena z manj gnojil in je rasla počasneje, bolj kompakten gomolj in zato tudi manj vode, njegovo termično delovanje pa je manj hladno. Podobno je pri sadju: nezrelo in prehitro obrano sadje deluje zelo hladno in je težje prebavljivo kot pa sadje, ki ga v polni zrelosti utrgamo z drevesa in takoj zaužijemo.

Naslednje pomembno merilo pri določanju termičnosti živil je njihov izvor. Čim močneje je rastlina izpostavljena soncu, tem bolj hladno je njeno delovanje. Pomaranča, ki je rasla v bližini ekvatorja ima večji yin delež kot pa pomaranča iz Španije, podobno je pri papriki s Primorske in z Gorenjske. V toplih deželah je zaželjeno, da imajo živila visok delež yina in delujejo hladno oziroma osvežujoče, ker se na takšen način v telesu vzpostavi ravnotežje med vročim yangom in hladnim yinom. Najboljše za telo je, da uživamo sezonska živila, ki rastejo v domačem okolju in so dovolj zrela, saj bo to najbolje za notranje energijsko ravnovesje telesa.

Razpredelnica: Razporeditev živil glede na pet elementov >>>

Kaj jesti poleti

Poletje se po kitajskem koledarju začne približno 6.5. in konča 8.8. Poleti naj bi uživali predvsem osvežujoča in hladna živila, ki jih kombiniramo z nevtralnimi živili. Razmerje med hladno delujočimi in nevtralnimi/toplimi živili naj bi bilo najmanj 40:60. Če nam ni zelo vroče, naj bo delež navtralnih/toplih živil še višji.

Glede na okus in letni čas delimo živila v tradicionalni kitajski medicini na kisla (pomlad), grenka (poletje), sladka (med letnimi časi), pekoča (jesen) in slana (zima). Poleti bi torej lahko dodatno izbirali živila glede na okus; dobro bi nam dela grenka z osvežujočim in hladnim delovanjem. Sem spadajo na primer artičoke, belgijski radič, zelene solate, olive, rdeči radič, rdeča pesa, grenivke, kutine – to so sicer sezonska živila, vendar je izbor vseeno malo preveč omejen.

Večina zelenjave in sadja deluje osvežujoče, zato naj bodo spomladi in poleti pogosteje na jedilniku, jeseni pa zmanjšamo njihovo količino, še posebej delež surovih živil. V knjigah o tradicionalni kitajski medicini lahko najdemo veliko svaril pred prevelikim uživanjem presne hrane, ker se pri njihovi presnovi porabi preveč energije in organi oslabijo. Zaradi tega ostane veliko hrane neprebavljene in vitalne snovi v tej presni hrani se izločijo, ne da bi jih telo lahko uporabilo.

Po drugi strani pa je res, da je vitalna, živa hrana pri današnjem načinu prehranjevanja zelo pomembna. Nekih splošnih pravil ni, včasih je prenašamo več, včasih manj. Najbolje se je zanesti na lasten občutek, na splošno pa velja, da je lahko v toplih mesecih presne hrane več kot pa v mrzlih. Posebej previdne morajo biti osebe, ki uživajo veliko južnega sadja, mlečnih izdelkov in denaturiranih hranil (to so toplotno ali kako drugače predelana živila, ki v sebi nimajo več vitalnih snovi), kot so sladkarije, šumeče pijače, hitra hrana, druga hrana polna barvil, konzervansov in drugih dodatkov. Previdni naj bodo tudi tisti, ki opravljajo sedeče delo in so v slabi kondiciji.

Kaj nas hladi

Hladno deluje južno sadje, veliko jagodičevja, jogurt, paradižniki, alge in mineralna voda, pa tudi drugo sadje in zelenjava, če je prehitro pobrano in vsebuje veliko vode (na primer jabolka, kumare, paprika). Tudi pri izbiri teh živil prisluhnimo telesu in ne pretiravamo z njimi. Posebno poglavje so hladne pijače, ki jih poleti zelo radi pijemo. Za telo so namreč pravi šok, saj jih mora najprej segreti na telesno temperaturo in nato predelati. Takšne pijače nas ne ohladijo, ampak naredijo bolne. V toplih deželah pijejo raje čaje (na primer zelenega, kamiličnega, melisinega, metinega ali sadnega), ki so zelo yin in telo ohladijo na prijazen način.

Po približno 8. avgustu se začne kitajska jesen, ki ji vlada element kovina. Na prehodu iz enega v drugi letni čas bo energija pod vplivom elementa zemlja (približno od konca julija do druge polovice avgusta). Ta čas med letnimi časi se imenuje dojo čas in je zelo primeren, da si okrepimo želodec in vranico, dva zelo pomembna organa za prebavljanje. Naš jedilnik se mora takrat samo malo spremeniti, jesti moramo živila z več vode (zemlja je trda, žejna), zmanjšamo pa količino živil, ki nas hladijo (zemlja je lahko tudi hladna). V jeseni pa pridejo novi recepti.

The post Prehrana, ki nas ohladi appeared first on Avita.

V slovenščino imamo prevedene knjige dr. Petra D’Adama, ki velja za pionirja na tem področju. V številnih knjigah, pa tudi na spletu, si lahko preberete, kaj se skriva za temi priporočili. Na kratko: gre za lektine v nekaterih živilih, ki niso združljivi z antigeni v vaši krvni skupini in zato uničujejo črevesno sluznico. Lektini povzročajo vnetja in sindrom prepustnega črevesja ter tvorijo strupe, ki se lahko razširijo povsod po telesu.

Koristi prehranjevanja po krvnih skupinah

Spisek koristi je dolg, najpomembnejše pa so:

• manj težav pri presnovi in prebavi hrane;
• bolečine zaradi kroničnih težav se zmanjšajo ali celo izginejo;
• limfa deluje bolje, zato nismo otečeni in bolje razstrupljamo;
• izboljšajo se koža, lasje in nohti;
• shujšamo ali se poredimo na idealno telesno težo,
• smo vitalnejši in se počasneje staramo.

Vsaka krvna skupina ima nekaj živil, ki so res zelo škodljiva in se jih moramo brezkompromisno izogibati:

• Krvna skupina 0 – pšenica, koruza, navadni fižol, leča, arašidi, krompir
• Krvna skupina A – krompir, zelje, paradižnik, jajčevci, banane, ledvičasti fižol, fižol lima
• Krvna skupina B – piščanec, paradižnik, koruza, ajda, leča, arašidi, sezamova semena
• Krvna skupina AB – piščanec, nekatere vrste belih rib, koruza, ajda, ledvičasti fižol, fižol lima

Kako se lotiti sprememb, če imate krvno skupino 0:

Naredite jasne (letne, mesečne, dnevne) akcijske načrte in se izogibajte impulzivnosti (tudi pri denarju). Pri sestavi načrtov bodite kreativni in iznajdljivi. Kadar vam je dolgčas, namreč želite monotonijo razbiti z nerazumljivimi tveganji.

Spremembe v življenjskem slogu uvajajte postopoma. Ko izpolnite neko nalogo, se nagradite.

Vse obroke, tudi prigrizke, zaužijte počasi in v miru.

Kadar ste nemirni ali si zaželite kaj prepovedanega (alkohol, tobak, droge, sladkor), se fizično razgibajte. Vsaj trikrat na teden vadite aerobno oz. vsak dan, če veliko sedite.

Izogibajte se antidepresivom. Ljudje s krvno skupino 0 zelo dobro prenaša 5-htp, ki zvišuje raven dopamina in serotonina.

Seznam živil – krvna skupina 0  >>>

Kako se lotiti sprememb, če imate krvno skupino A:

Negujte kreativnost in samoizražanje skozi umetnost.

Dosledno se držite stalnega urnika. Zaspite najkasneje ob 22. uri in spite najmanj sedem ur in pol. Ne poležavajte; takoj ko vstanete, začnite »migati«.

Med delovnim časom si vzemite najmanj dva odmora po 20 minut – za razmišljanje, meditacijo, ozaveščanje potreb. Delo (psihično, fizično) razbijte na več segmentov.

Jejte več manjših obrokov (4 do 6) in jih ne izpuščajte. Hrano temeljito prežvečite. Dan začnite z več beljakovinami in končajte z manj (zaradi nizke želodčne kisline).

Nervoze ne kompenzirajte s hrano. Raje o problemih spregovorite na glas. Bodite odločni, saj obotavljanje zvišuje raven kortizola (stresa).

Vsaj trikrat tedensko izvajajte jogo ali meditacijo (30 do 45 minut) za sproščanje. En dan v mesecu bodite sami in v tišini.

Med vadbo se ustavite, preden dosežete svojo skrajno mejo. Čim večkrat pojdite v naravo, saj vam terapija naravne svetlobe dobro dene.

Seznam živil – krvna skupina A  >>>

Kako se lotiti sprememb, če imate krvno skupino B:

Za vas je zelo pomembna vizualizacija: kar si lahko predstavljate, to tudi dosežete. Med odmori se sproščajte z vizualizacijo.

Poiščite načine, kako izraziti svojo nekonvencionalno plat. Vsak dan 20 minut preživite ob kakšni kreativni nalogi, ki zahteva vašo popolno pozornost.

Jejte redno, dovolj obilno in več manjših obrokov. Načrtujte obroke vnaprej, predvsem malice in prigrizke. Pri utrujenosti zaužijte beljakovine.

Načrtujte aktivnosti in upoštevajte cirkadiani ciklus. Zaspite vsak dan ob istem času, najkasneje ob 22. uri, in spite najmanj sedem ur in pol. Podnevi bodite na sončni svetlobi. Pri vzpostavljanju ritma budnosti in spanja vam lahko zelo pomagata melatonin in B12 v obliki metilkobalamina.

Aktivnosti naj bodo aerobno manj zahtevne, vključujejo naj mentalne izzive in soigralce (tenis, borilne veščine, kolesarjenje, golf, pohodništvo).

Poiščite si skupinsko aktivnost, povežite se z enako mislečimi, saj ste rojeni za povezovanje in mreženje.

Seznam živil – krvna skupina B  >>>

Kako se lotiti sprememb, če imate krvno skupino AB:

Spremembe življenjskega sloga uvajajte postopoma. Naredite jasne (letne, mesečne, dnevne) akcijske načrte in ne poskušajte vsega opraviti naenkrat.

Ne jejte premalo in ne izpuščajte obrokov. Načrtujte prehrano. Jejte »kraljevi« zajtrk z veliko beljakovinami, zvečer pa malo beljakovin (zaradi pomanjkanja želodčne kisline in encimov). Kofein vam zelo škoduje, saj zvišuje raven adrenalina. Izogibajte se dietam z malo kalorijami.

Ne podlegajte ritualom in ritualističnemu razmišljanju. Ne premlevajte problemov, na katere ne morete vplivati. Koristijo vam vaje vizualizacije.

Po opravljeni nalogi se nagradite. Obdarujte tudi druge, saj ste naravni filantrop in empat.

Izogibajte se tekmovalnosti. Bodite družabni in se vključite v skupinske aktivnosti s podobno mislečimi.

Potrebujete tudi čas zase. Ukvarjajte se s športom, hobijem ali aktivnostmi, kjer ste lahko sami.

Največja nevarnost za vas pa so vaša čustva, ki jih zadržujete v sebi, še posebej jeza in sovražnost.

Seznam živil – krvna skupina AB  >>>

Vir za nasvete: knjiga “4 načini prehrane za 4 krvne skupine” (avtor dr. Peter D’Adamo, založba Cangura).

The post Prehranjevanje po krvnih skupinah appeared first on Avita.

Ameriški zdravnik dr. Stanley Bass je več kot 50 let preučeval medsebojno povezanost prebave in vrstnega reda živil. Po njegovem mnenju je bilo prav uživanje hrane v pravilnem zaporedju poleg postenja ključ do urejene prebave. Odločno je zavračal uporabo zdravil za ta namen. Svojo teorijo je uspešno izvajal v praksi, tudi na sebi, saj je doživel častitljivih 95 let.

Proces prebave je skrbno opazoval pri vojaku, ki je bil ustreljen v trebuh, kar je povzročilo veliko luknjo v trebuhu in prebavnem traktu. Skoznjo so zdravniki lahko nazorno videli potek prebave, pri čemer so ugotovili, da se hrana po zaužitju ne meša kaj dosti, temveč po črevesju potuje v istem zaporedju kot ob zaužitju.

Tudi testiranje na podganah, ki so jih hranili s hrano različnih barv (črno, belo, rdečo), je pokazalo, da se barve v iztrebkih niso pomešale.

Otroci spontano uživajo hrano v pravilnem zaporedju – dokler se ne vmešamo odrasli

Dr. Staney Bass je ugotovil, da otroci spontano uživajo hrano v pravilnem zaporedju, če jim ne zapovemo, v kakšnem vrstnem redu morajo živila pojesti. Navadno instinktivno začnejo s sadjem, ki je lahko prebavljivo, nato s solato, siri in šele nazadnje z mesom, ki je najtežje prebavljivo. Pri zadnjem obroku, ki je najtežje prebavljivo, so že razmeroma siti, zato ga pojedo najmanj.

Takšen vrstni red je priporočal tudi dr. Bass – začnemo z najlažje prebavljivimi živili, težje prebavljiva pa si prihranimo za konec. Po njegovem prepričanju torej ni priporočljivo uživati lubenice za sladico po glavnem obroku, pri katerem smo zaužili pečenega piščanca s krompirčkom. Lubenica bi se sicer prebavila zelo hitro, ker pa smo jo pojedli za težko prebavljivim obrokom, bo na vrsto prišla šele, ko se bosta prebavila krompir in meso (več ur) – do takrat pa bo v črevesju že zavrela, pri čemer bodo nastajali plini in alkohol. Prav to povzroča številne črevesne težave – od napihovanja, zgage, spahovanja, vetrov pa vse do bolečin.

Kakšen je pravilni vrstni red uživanja živil?

Metoda prehranjevanje po dr. Bassu ne zapoveduje, katera živila naj bi jedli, temveč v kakšnem vrstnem redu jih je smotrno zaužiti. Dr. Bass se je zavedal pomena encimov, ki razgrajujejo določene skupine živil. Ti lahko optimalno delujejo le, če so živila zaužita v pravem vrstnem redu – od najlažje prebavljivega proti najtežje prebavljivemu.

Vrstni red živil po enostavnosti in hitrosti prebave:

1. Sadje, sadni sokovi
2. Zelenjava (listnata zelenjava, korenovke – ne krompir)
3. Riž
4. Sir
5. Meso

Med lažje prebavljiva živila sodijo tista, ki imajo višji delež vode. Živila z veliko beljakovinami in maščobami so težje prebavljiva.

Uživanje jedi v tem vrstnem redu preprečuje utrujenost po obroku. Učinek bo prav nasproten – že kmalu po obroku se bomo počutili polni energije. Če bi jedi jedli v drugačnem zaporedju oz. bi si od vsake skupine živil privoščili kakšen grižljaj, potem bi prebava trajala veliko dlje, v črevesju pa bi prišlo do sproščanja plinov in kislin. Ob tem velja poudariti, da je prebava lahko optimalna in hitra le, če živila najprej temeljito prežvečimo in prepojimo s slino. S tem črevesju naredimo veliko uslugo.

Živila, na katera smo bili preobčutljivi, začnemo bolje prenašati

Zanimiva posledica uživanja jedi v pravilnem vrstnem redu je lažje prenašanje določenih živil, na katera smo bili prej preobčutljivi. Ne samo napačni vrstni red, temveč tudi napačno kombiniranje živil lahko povzroči preobčutljivostni odziv. Če npr. oreščke uživamo skupaj s sadjem, pride v črevesju do vretja, kar vodi v zgago, napihnjenost in bolečine. Sadje moramo zaužiti pred oreščkih, ki so bogati z beljakovinami, saj se sadje prebavlja bistveno hitreje.

Pogoste napake pri kombiniranju živil

SADJE

• Priljubljena kombinacija melone in pršuta je zelo neugodna za prebavo, saj z beljakovinami bogat pršut zavira prebavo melone, ki bi se sicer prebavila izredno hitro zaradi visokega deleža vode.
• Sadje, najsi bo posušeno ali sveže, bi morali uživati kot prvi del obroka oz. še na prazen želodec.
• V kolikor ga zmešamo s kosmiči, oreščki (študentska hrana), semeni ali sladili, se prebava znatno oteži in upočasni.
• Mešanje sladkega sadja s sadjem, ki vsebuje veliko kislin, se ne priporoča.
• Če uživamo več vrst sadja v enem obroku, potem najprej zaužijemo sadje z največjo vsebnostjo vode (melone, lubenice…), nato kislo sadje (borovnice, ribez, jabolka, granatna jabolka), na koncu pa najslajše sadje (hruške, kakije, banane).
• Po uživanju sadja počakamo približno 15 minut in nato nadaljujemo z naslednjo skupino živil.

PIJAČE

• Pijete sadne sokove na koncu obroka? Napaka! Tako kot sadje se tudi ti prebavijo zelo hitro, v samo nekaj minutah. Vendar temu ni tako, če so pred njimi na vrsti še sirova plošča, goveja juha, solata, pečenka…
• Tudi pitje vode med ali po obroku se ne priporoča. Najboljši čas za uživanje vode je 30 do 60 minut pred obrokom.

ZELENJAVA

• Zelenjavo in zelenjavne jedi uživamo pred škrobnatimi živili in ne skupaj z njimi.

ŠKROBNA IN BELJAKOVINSKA ŽIVILA

• Živila, bogata s škrobom (krompir, riž, rezanci, makaroni, špageti, tortelini), uživamo pred in ne skupaj z beljakovinskimi živili (torej pred mesom, ribami in jedmi iz jajc).

Čas, ki ga potrebujejo posamezna živila, da se prebavijo

V nadaljevanju navajamo nekaj živil in čas, ki ga ta porabijo, da se prebavijo – seveda v primeru, da so bila temeljito prežvečena in zaužita v pravilnem vrstnem redu.

Opomba: beljakovine iz živalskih virov se hitreje prebavijo, če so surove, kot če jih skuhamo oz. spečemo.

Jedi, ki so mešanica različnih živil

Mnoge jedi so kombinacija številnih živil iz različnih skupin. Pica je sestavljena iz testa (škrob), paradižnika (zelenjava), sira (mlečni izdelek), gobic, šunke (svinjsko meso) in številnih drugih dodatkov. Podobno velja za kosmiče, sirove štručke, lazanje, peciva in še bi lahko naštevali.

Kdor želi poskusiti metodo po dr. Bassu, bi se moral tovrstnih kombinacij izogibati. Namesto sirove štručke si raje privošči najprej kruh in šele nato sir, namesto pice pa najprej zelenjavni krožnik, nato štručko z origanom in šele na koncu malce sira ali salame.

Morda se zdi metoda malce zapletena in predstavlja odmik od načina prehranjevanja, ki smo ga kot družba navajeni. Vendar ravno v tem leži srčika problema in izvor številnih prebavnih motenj, ki so dandanes prej stalnica kot izjema.

Pomen zdrave prebave

Metoda prehranjevanja v pravilnem vrstnem redu po dr. Bassu je v prvi vrsti namenjena ljudem, ki že dlje časa občutijo kronične prebavne težave, ki se jih ne morejo znebiti. Odlično se obnese tudi ljudem s preobčutljivostmi. Seveda pa lahko ta način prehranjevanja poskusi vsak, ki se po obroku želi počutiti lahkoten in napolnjen z energijo. Kot pri vsaki spremembi, ki posega v življenjski stil, je potrebno nekaj časa in vztrajnosti, da se naučimo novega sistema uživanja hrane, ki smo ga sicer kot otroci že poznali, vendar so nas tekom odraščanja naučili drugačnih pravil.

Ljudje se razlikujemo tako po sestavi črevesne flore kot tudi po hitrosti prebave, zato lahko kos pice za nekoga ne predstavlja nobenega problema, nekdo drug pa po obroku občuti tiščanje, napenjanje in bolečine. Metoda po dr. Bassu tako ni nujno potrebna za vsakogar, je pa dobrodošla rešitev za ljudi, ki raje poiščejo vzrok tegob, kot da bi jih odpravljali (prekrivali!) s tabletami.

Tudi recepti, ki vsebujejo mešanico živil, niso sami po sebi nezdravi, predstavljajo pa več dela za naše črevesje, ki si občasno zasluži počitek in tudi čiščenje (o čiščenju črevesja smo pri Aviti že večkrat pisali). Prav varčevanje z energijo je nemalokrat ključ do ozdravitve celo pri boleznih, ki niso neposredno povezane s prebavo.

Drugi razlog, zakaj je zdrava prebava tako pomembna, je absorpcija hranil iz živil. Četudi je živilo polnovredno in bogato z vitamini, minerali in drugimi snovmi, si telo z njim ne more pomagati, če ga ne uspe temeljito prebaviti.

Nenazadnje pa velja omeniti, da uživanje hrane po metodi dr. Bassa pomaga pri hujšanju, saj bomo želodec napolnili z lahko prebavljivimi živili, ki navadno vsebujejo manj kalorij, posledično pa bomo zaužili manj mastne, kalorične hrane.

Drugi nasveti po dr. Bassu za zdravo prebavo

• Temeljito žvečenje: prebavni proces se začne v ustih. Z zobmi moramo grižljaje drobiti in prepojiti s slino (prebavnimi encimi). S tem telesu prihranimo veliko energije, ki bi jo sicer potreboval za razgradnjo večjih kosov hrane v črevesju.
• Majhne porcije: živila uživamo v zmernih količinah, saj tako skrajšamo čas, potreben za prebavo.
• Obrok naj sestavlja čim manj različnih živil. Za prebavo določenega obroka bo tako telo potrebovalo manj različnih encimov.
• Uživanje v obroku: ko si pripravimo obrok, si zanj vzamemo čas in se mu posvetimo z mislimi. Obedovanje med delom, pred televizijo ali celo med hojo ni primerno, saj hrano premalo prežvečimo, hkrati pa se tudi bistveno poveča verjetnost, da bomo uživali nezdrava (hitro pripravljena) živila. Tako zaužito hrano navadno jemo v velikih količinah, saj so misli povsem drugje, občutke sitosti pa spregledamo.
• Zdrava živila iz ekološke pridelave: Izogibamo se umetnim aromam, sladilom, ojačevalcem okusa in podobnim dodatkom, ki zmedejo naravni občutek sitosti.
• Skrbimo za zadosten vnos tekočine, najbolje mlačne vode, čaja ali kombuče, saj se občutek žeje nemalokrat zmotno interpretira kot lakota. Vode ne uživamo med ali tik po obroku.

The post Pravilen vrstni red jedi za boljšo prebavo appeared first on Avita.

Kurkuma zaradi svoje zdravilne moči in vsestranskosti slovi kot sveta začimba, ki jo uporabljajo v različne namene – nepogrešljiva je v tradicionalnih nepalskih in indijskih jedeh (npr. curry), služi kot barvilo za živila, prehranska dopolnila, kozmetiko in blago, v prvi vrsti pa je cenjeno zdravilo tradicionalne azijske medicine (npr. ajurvedske medicine). Arheologi so ugotovili, da prebivalci Azije kurkumo uporabljajo že več kot 4500 let.

Kurkuma je bližnja sorodnica ingverja, še ene izredno zdravilne zeli, ki prav tako vsebuje določen delež spojine kurkumin.

Iz posušene in zmlete korenike kurkume nastane prah intenzivno rumeno-oranžne barve. V nekaterih trgovinah je mogoče najti tudi celo koreniko kurkume, ki po videzu spominja na koreniko ingverja. Uživamo jo lahko svežo (naribano). Okus kurkume je rahlo pekoč, mehak in trpek. Ob segrevanju na olju postane aroma kurkume še bolj intenzivna. Spominja na ingver, pomaranče in poper. Slednjega pogosto dodajajo k prehranskim dopolnilom s kurkuminom in s tem izboljšajo njegovo slabo absorpcijo skozi črevesne stene. Spojina v popru, ki poveča absorpcijo kurkumina, se imenuje piperin. V kurkumi se nahaja približno 5% glavne zdravilne učinkovine z imenom kurkumin, ki prihaja iz skupine flavonoidov. V njej se nahajajo tudi druge zdravilne učinkovine, kot je npr. turmeron, ki spodbuja obnovo možganskih celic in povezav med njimi ter na ta način preprečuje različne degenerativne bolezni možganov (Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, možganska kap). V kurkumi najdemo poleg tega še mucin. Nastajanje te snovi v telesu sicer spodbuja želodčna stena, da se zaščiti pred prebavnimi sokovi. Če bomo toplo vodo zmešali z žličko soli in žličko kurkume, bomo uspešno ublažili težave s kislino v želodcu (npr. zgaga). Spojino kurkumin so prvič kemijsko izolirali že davnega leta 1815, vendar je bilo potrebnih še več kot sto let, da so znanstveniki v celoti razbrali njeno kemijsko strukturo. Z intenzivnim raziskovanjem v 20. stoletju so znanstveniki odkrili mnoge zdravilne lastnosti kurkumina za človeško telo.

Zdravilne lastnosti kurkumina

• Deluje protivnetno: na mehur, dlesni, sklepe (npr. osteoartritis kolena), oči, kožo (dermatitis in luskavica)… Pri tem mora biti odmerek kurkumina dovolj velik (400-600 mg 3x dnevno).
• Za lepšo kožo: kurkumina pasta se v Indiji uporablja pri poročnih obredih, saj naj bi pozitivno učinkovala na zdravje in s tem videz kože.
• Lajša bolečine (npr. pri artritisu).
• Ima močen antioksidativen učinek.
• Regulira krvni sladkor.
• Lajša alergije.
• Zmanjšuje tveganje za srčni napad.
• Učinkovito zdravi virusni hepatitis, saj se kurkumin ponaša s protivirusnim in protibakterijskim delovanjem.
• Podpira pravilno delovanje jeter, žolčnika in prebavnih organov: na jetra deluje razstrupljevalno, spodbuja nastajanje prebavnih sokov, zdravi kolitis, Crohnovo bolezen in sindrom razdražljivega črevesja.
• Pomaga v boju proti depresiji.
• Upočasnjuje simptome Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni: preprečuje smrt možganskih celic in spodbuja nastajanje novih.
• Upočasnjuje razvoj multiple skleroze.
• Deluje protirakavo: zavira rast tumorjev in s tem širjenje rakavih obolenj. Še posebej učinkovito deluje na rak dojke, prostate, želodca, dvanajsternika in jeter.
• Preprečuje nabiranje maščobnega tkiva: s svojim delovanjem izboljšuje presnovo maščob.

Priporočen dnevni odmerek

Za doseganje pozitivnih učinkov pri zgoraj omenjenih težavah bi bilo potrebno zaužiti zelo velike količine kurkume z žličko (4 – 5 g), kar pa bi razdražilo prebavila in povzročilo drisko. Priporočljivo je, da kurkumin uživamo v obliki visoko koncentriranih prehranskih dopolnil. Eno takšnih je kurkumin v obliki kurkumin-fosfolipid-kompleksa z dodanimi vitamini. Kurkumin v patentiranem fosfolipidnem kompleksu se absorbira kar 29-krat bolje od običajnega kurkumina.

Druga možnost je izdelek Liposomska kurkuma in resveratrol, ki vsebuje 95 % standardizirane kurkuminoide in se zaradi lipidne oblike odlično absorbira. 

Kurkumin lahko v manjših količinah zaužijemo z dodajanjem kurkume kot začimbe. Absorpcija bo občutno boljša, če kurkumin zaužijemo skupaj z maščobo, saj je ta topen v maščobi. Zelo okusen je napitek iz medu, vode, limone in manjše količine kurkume, ki je hkrati pravi balzam za imunski sistem. Z rednim uživanjem bomo telo odlično pripravili na zimsko sezono prehladov in drugih obolenj.

Predoziranje kurkumina

Uživanje kurkumina le zelo redko povzroča nezaželene stranske učinke. Uživanje večjih količin kurkumina se ne priporoča nosečnicam in ljudem z ledvičnimi kamni, saj se v kurkumi skriva precejšnja količina oksalatov. Ti se vežejo na kalcij in skupaj z njim tvorijo kristale kalcijevega oksalata oz. sečne kamne.

The post Kurkumin – zdravilni oranžni prah z daljnega vzhoda appeared first on Avita.

Poglejmo, kateri so:

1. Stres in ponočevanje

Preveč stresno življenje in pomanjkanje možnosti, da bi se umirili in posvetili sebi, povzroči to, da smo skoraj neprestano v stanju stresa. Telo se nanj odzove z nagonom po preživetju. Poveča se izločanje hormona kortizol, zaradi katerega se poveča apetit, hkrati pa traja dlje časa, da lakoto potešimo. Zaradi presežka kortizola nam najbolj ustreza tolažilna hrana, ki je močno kalorična, mastna in sladka. Takšna hrana je odlična podlaga za pridobivanje teže.

Ure spanja pred polnočjo zaležejo dosti bolj kot tiste po polnoči. Približno 90 minut po tem, ko utonemo v sen, se začne v telesu sproščati rastni hormon, ki krepi kosti, znižuje krvni tlak, vpliva na razgradnjo maščob in rast mišic. Ponočnjakom ga primanjkuje, hkrati pa imajo preveč kortizola, ker svoje telo s pomanjkanjem spanja spravljajo v stres. Če ponoči ne spimo, je tudi verjetnost, da bomo preverili in uredili vsebino hladilnika, veliko večja.

Značilna za presežek kortizola je trebušna debelost, zaradi katere imamo več možnosti, da bomo umrli zaradi srčno-žilnih bolezni.

2. Zdravila

Stranski učinek številnih zdravil je povečanje teže. Taki so npr. kortikosteroidi, antidepresivi, antipsihotiki, zdravila proti migreni, krčem, visokemu pritisku ter zdravila za sladkorno. Če je možno, izberemo zdravila, ki nimajo teh stranskih učinkov.

3. Slabo delovanje ščitnice

Ste kar naprej utrujeni, vas zebe in se na videz brez razloga redite? Našteti simptomi so značilni za pomanjkanje ščitničnega hormona, do katerega pride zaradi slabega delovanja ščitnice. Metabolizem se upočasni, teža pa raste.

4. Menopavza

Za to obdobje so značilne spremembe v hormonskem ravnotežju. Estrogen in progesteron začneta upadati. S staranjem pride do upadanja hormona DHEA, ki pomembno vpliva na delovanje drugih hormonov. Do največjega padca pride okoli 45. leta. Posledice so izguba mišične mase, motnje v presnavljanju maščob, pozabljivost, diabetes, depresije, težave s kožo.

Veliko žensk se ob vstopu v meno zredi. Značilno je nabiranje maščobe na trebuhu, namesto na bokih in stegnih. S staranjem se upočasni metabolizem, mišična masa pa se zmanjšuje. Ker za delovanje mišic porabimo več kalorij, kot za ostala tkiva, moramo prehrano prilagoditi spremenjenim razmeram. Pomaga tudi redna vadba, saj le-ta ohranja mišice in spodbuja metabolizem.

5. Diete in prehrana

Stroge restriktivne diete so škodljive, saj spravijo telo v stanje mirovanja. Telo doživlja dieto kot obdobje stradanja, pred katerim se zavaruje tako, da začne s svojimi zalogami ravnati zelo varčno, ob vsakem vnosu hrane pa skuša vsaj del novega vnosa dodati zalogam. Takšen način sčasoma pripelje do tega, da lahko jemo zelo malo, a se vseeno redimo. Za uspešno hujšanje moramo nahraniti svoje telo in metabolizem z vsemi potrebnimi hranili, antioksidanti in minerali. Več o tem lahko preberete v članku Shujševalne diete so nesmiselne.

6. Črevesna flora

Najnovejše raziskave kažejo, da lahko na debelost odločilno vpliva sestava črevesne flore. Od mikroorganizmov v črevesju je odvisno, kako dobro bomo prebavili hrano. Pri napačni sestavi nam bo »dal« krompir več kalorij, kot pri zdravi črevesni flori. Sestavo črevesne flore porušijo napačna prehrana z veliko sladkorja, antibiotiki in okoljski strupi.

Ko potegnemo črto, ugotovimo, da lahko kljub na prvi pogled različnim vzrokom rečemo, da velja stari rek – če bi rad imel lepo postavo, jej manj in več migaj. Smo to, kar jemo. Snovi, ki jih vnašamo v svoje telo, nas gradijo in delajo zdrave ali pač bolne. Z gibanjem pospešimo metabolizem, dobimo več veselja do življenja, lažje poskrbimo zase. Z bazično prehrano, ki temelji na zelenjavi in jo dopolnjujejo živila iz drugih skupin, pa zgradimo vitko in vitalno telo.

The post Zakaj se zredim hitreje kot drugi? appeared first on Avita.

• Pegasti badelj je najbolj znano zelišče za ohranjanje zdravja jeter. Vsebuje antioksidative in flavonoide, ki ščitijo celice pred škodljivimi snovmi in spodbujajo obnavljanje jeter.

• Artičokin sok ima antioksidativne lastnosti in zato ščiti celice jeter ter izboljša njihovo delovanje. Spodbuja izločanje žolča, s pomočjo katerega se skozi prebavila izločijo toksini in škodljivi mikroorganizmi. Najbolj učinkovit je sveže pripravljen sok.

• Regrat je učinkovito sredstvo za izboljšanje zdravja jeter. Uporabni so vsi deli rastline, a je korenina za zdravljenje jeter najbolj dragocena. Uporabljamo posušene in v prah zmlete korenine.

• Česen: že majhna količina aktivira jetrne encime, s pomočjo katerih se iz telesa odplavijo strupi. Prav tako vsebuje visoke deleže alicina in selena, ki pomagata pri čiščenju jeter.

• Grenivka: vsebuje veliko vitamina C in antioksidantov. Pospešuje naravni proces čiščenja v jetrih. Že kozarček sveže stisnjenega soka bo pospešil proizvodnjo jetrnih encimov, ki odstranijo iz jeter strupe.

• Rdeča pesa in korenje: vsebujeta velike količine flavonoidov in beta karotena. Uživanje obeh vrst zelenjave izboljša delovanje jeter.

• Zeleni čaj: ni le okusen napitek, pač pa vsebuje tudi veliko rastlinskih antioksidantov, ki so koristni za zdravje jeter. Pomembno je, da je čaj ekološko pridelan, ker bomo sicer jetra dodatno obremenili s strupi (pesticidi, herbicidi …).

• Zelena listnata zelenjava: je ena od najmočnejših zaveznic pri čiščenju jeter. Uživamo lahko surovo, kuhano ali pa jo uporabimo za pripravo sokov. Vsebuje velike količine klorofila, in zato dobesedno posrka strupe iz krvnega sistema. Rukola, regrat, špinača in radič pospešujejo tvorjenje žolča, ki skozi prebavila odplavi strupe iz telesa.

• Hladno stiskana ekološko pridelana olja (olivno, konopljino in laneno olje) so odlična za zdravje jeter, saj pomagajo v procesu razstrupljanja in tako razbremenijo jetra.

• Limone: vsebujejo veliko C vitamina, ki pomaga telesu predelati strupe v oblike, ki so topne v vodi. Sveže pripravljena domača limonada, ki jo spijemo na tešče, bo spodbudila delovanje jeter.

• Kurkuma: nam zagotovi encime, ki jih jetra potrebujejo za uspešno razstrupljanje.

Kaj lahko še naredite za zdravje svojih jeter?

Odpovejte se alkoholu, kofeinu in tobaku. Poskrbite za redno in zmerno telesno dejavnost. Izogibajte se predelanim živilom, sladkorju in kemičnim aditivom. Izjemno pomembna je uravnovešena prehrana, z veliko kakovostne zelenjave in živili, ki smo jih že našteli.

Zdravje jeter je močno odvisno tudi od rednega praznjenja črevesja. Odpadne snovi, ki zastajajo v črevesju, nas zastrupljajo in slabšajo delovanje jeter in celotnega organizma.

The post Dobra hrana za zdrava jetra appeared first on Avita.

Nekaj najpomembnejših učinkov grenčin:

1. Uravnavajo prebavo, pospešujejo tvorbo prebavnih sokov ter krepijo delovanje žolčnika in jeter.
2. Pomagajo pri razstrupljanju.
3. Pripomorejo k razkisanju.
4. Prispevajo k odpravljanju glivic in uravnavanju črevesne flore.
5. Med drugim lahko ublažijo simptome histaminske intolerance.
6. Pomagajo zniževati visoko raven holesterola.
7. Uravnavajo apetit in tako pripomorejo k zniževanju telesna teže.
8. Zaustavljajo napade volčje lakote in so v pomoč pri spoprijemanju z odvisnostjo od sladkorja.

Merjenje grenkosti

Če imajo živila grenak okus, pomeni, da vsebujejo veliko grenčin. Grenčine so sekundarne rastlinske snovi, kot sta naringin v grenivkah ali cinarin v artičokah. Za merjenje intenzivnosti grenkega okusa v živilih se uporablja tako imenovano ‘grenkobno število’. To opisuje, kako močno grenkost zaznamo ob zaužitju. Grenkobno število 10.000 na primer pomeni, da je pri izvlečku enega grama rastline v 10 litrih vode še vedno možno zaznati rahlo grenak okus. Zelišči s posebej visoko koncentracijo grenčin sta na primer encijan in pelin.

Med živila, ki so posebej bogata z grenčinami, spadajo:

Zelenjava:

• Artičoke
• Belo zelje
• Brokoli
• Cvetača
• Ingver
• Jajčevec
• Kitajsko zelje
• Koleraba
• Koromač
• Rdeče zelje
• Savojsko zelje

Sadje:

• Brusnice
• Citrusi (limone in pomaranče)
• Granatno jabolko
• Grenivke

Zrna in žitarice:

• Amarant
• Kvinoja
• Proso

Solate:

• Endivija
• Cikorija
• Radič
• Rukola

Zelišča in začimbe:

• Bazilika
• Krebuljica
• Koriander
• Lovor
• Luštrek
• Majaron
• Melisa
• Pehtran
• Poprova meta
• Rožmarin
• Semena kumine
• Šetraj
• Timijan

Hrana dandanes ni več tako grenka, kot je bila nekoč. Veliko omenjenega sadja in zelenjave smo več desetletij vzgajali na način, da bi bila čim prijetnejšega okusa za človeka. V tem postopku se je iz živil vse bolj izločal grenak priokus. Zaradi tega uživanje tovrstnih živil pogosto ne zadostuje, da bi dodobra izkoristili zdravilno moč grenčin in moramo poseči po koncentriranih pripravkih v obliki grenčic, kapsul ali praška.

The post Katera živila vsebujejo grenčine? appeared first on Avita.

Vitamin K2 je oblika vitamina K z najvišjo stopnjo biološke razpoložljivosti (najboljšo absorpcijo). Je eden najpomembnejših vitaminov za ohranjanje zdravja kosti. Študije so pokazale, da vitamin K2 zavira izgubo kostne mase pri ljudeh z osteoporozo, v določenih primerih pa celo poskrbi za nadomestitev že izgubljene kostne mase. Rezultati študij kažejo, da uživanje vitamina K2 zmanjša možnost za nastanek zlomov kosti za kar 80%!

Vitamin K2 je eden redkih vitaminov, ki ne povzroča težav ob predoziranju, saj se ves presežek izloči iz telesa. Za razliko od drugih v maščobah topnih vitaminov se vitamin K2 ne shranjuje v telesu. V telo ga večinoma vnesemo s prehrano, manjši delež pa (iz vitamina K1) izdelajo črevesne bakterije.

Vitamin K2 odlično dopolnjuje jemanje kalcija, saj mu pomaga, da se veže v kostno tkivo. Ob pomanjkanju vitamina K2 se kalcij veže na stene krvnih žil, v hrustanec, mehka tkiva, notranje organe in srčne zaklopke, kjer povzroča nevarne kalcinacije.

Jemanje vitamina K2 je nepogrešljivo v primeru, da jemljemo prehranska dopolnila z vitaminom D. Slednji se tako kot kalcij prične nabirati v ožilju.

Na srečo ima vitamin K2 edinstveno sposobnost, da aktivira določene beljakovine, ki preprečujejo tvorbo oblog v ožilju, iz katerih se bi v nadaljevanju razvila ateroskleroza.

Na ta način vitamin K2 prepreči otrditev mehkih tkiv, izboljša izkoristek vitamina D in kalcija ter poskrbi, da se vežeta točno tja, kjer jih telo potrebuje – v kosti.

Druge koristne lastnosti vitamina K2

Vitamin K2 ne skrbi zgolj za zdravje kosti, temveč tudi:

• spodbuja delovanje jeter,
• zmanjšuje vnetja,
• utrjuje zobe,
• regulira rast celic,
• preprečuje osteoporozo,
• sodeluje pri izdelavi inzulina in s tem uravnava krvni sladkor ter preprečuje razvoj sladkorne bolezni,
• skrbi za dvig energije in kondicije,
• preprečuje nastanek rakavih obolenj,
• izboljša kognitivne sposobnosti,
• izboljšuje moško spolno zdravje (povečuje raven testosterona pri moških),
• zmanjšuje raven moških hormonov pri ženskah policističnim sindromom jajčnikov,
• zmanjšuje verjetnost nastanka srčnih obolenj,
• in izboljšuje prekrvavitev.

Viri vitamina K2

V telesu nastajale zelo majhen delež vitamina K2 (v obliki MK-4), zato ga moramo povečini v telo vnesti s hrano.

Če najdemo vitamin K1 v rastlinski hrani, pa se vitamin K2 nahaja v hrani živalskega izvora in živilih, pri katerih je prišlo do bakterijske fermentacije.

Največ vitamina K2 najdemo v fermentirani soji (natto), jetrih, siru gavda, siru brie, rumenjaku, maslu, govedini, kislem zelju, kimčiju, kefirju in jogurtu.

Natto v Sloveniji težko kupimo, saj ne ustreza evropskemu okusu. Ima namreč sluzasto strukturo in vonj po amonijaku, ki pa Japoncev ne motita.

Vitamin K2 v prehrani

Znanstveniki so ugotovili, da je pojavnost ateroskleroze in osteoporoze veliko manjša med japonskim prebivalstvom v primerjavi z Evropejci. Razlog za to morda tiči prav v vitaminu K2, ki ga je v izobilju v fermentirani rastlinski hrani. Japonci namreč pogosto uživajo tradicionalno jed »natto« iz fermentirane soje, ki jo odličen vir vitamina K2.

Prehranske navade Evropejcev pa večkrat vključujejo zelenolistno zelenjavo, ki sicer vsebuje vitamin K1, vendar ima ta v primerjavi z vitaminom K2 slabšo absorpcijo (zgolj 5 – 20% izkoristek).

Pomanjkanje vitamina K2

Uradne ocene, koliko vitamina K2 potrebujemo dnevno, še ni. Ocena znanstvenikov se giblje nekje med 100 in 300 mikrogrami. Pomanjkanje vitamina K2 je zelo pogosto – gre  celo za eno najpogostejših pomanjkanj določenega hranila.

Najbolj so pomanjkanju vitamina K2 izpostavljeni vegani, vegetarijanci in presnojedci, saj se vitamin K2 povečini nahaja v živilih živalskega izvora.

Tako je vitamin K2 poleg vitamina B12, vitamina D, cinka, joda, železa in maščobnih kislin omega-3 eno tistih živil, pri katerih morajo biti vsi, ki ne uživajo živil živalskega izvora, še posebej previdni. V primeru, da ugotovijo, da jim ga primanjkuje, se lahko poslužujejo prehranskih dopolnil.

Simptomi pomanjkanja vključujejo pogosto krvavenje iz nosu, počasno celjenje ran, kronično utrujenost ter pogoste želodčne in črevesne težave.

Zakaj novorojenčki dobijo K2

Pomanjkanje vitamina K2 je pogosto tudi pri dojenčkih, saj ga preko posteljice prejmejo le malo, še posebej, če mati uživa določena zdravila (antibiotike, zdravila za redčenje krvi, zdravila za zdravljenje epilepsije).

Otrok tako po rojstvu prejme injekcijo vitamina K2 in si s tem zagotovi zadostno količino faktorjev, ki vplivajo na strjevanje krvi. Doziranje vitamina K preprečuje pojav notranjih krvavitev, vseeno pa se v stroki pojavljajo tudi pomisleki, ali v tem primeru lahko govorimo o pomanjkanju, saj gre za naravno nizke vrednosti. Nasprotniki tudi opozarjajo, da injekcija povzroči bliskovito povečanje vitamina K2 v novorojenčkovem telesu, hkrati pa vsebuje tudi nezaželene primesi, ki lahko otroku škodujejo.

The post Vitamin K2 – po krivici zanemarjen vitamin appeared first on Avita.

Strah je občutek, ki ga vsi dobro poznamo. Rahla zaskrbljenost, neugodno počutje in občutki stiskanja v prsih. Z občasnimi občutki strahu ni nič narobe – nasprotno – strah je varovalni mehanizem telesa, ki nas odvrača od nevarnih situacij. Drugače pa je pri napadih tesnobe in panike, ki izvirajo iz neracionalnega strahu in nas hromijo.

Klasične metode zdravljenja napadov tesnobe in panike obsegajo kognitivno vedenjsko terapijo in jemanje psihofarmakoloških zdravil. Ta sicer ublažijo simptome, vendar ne odpravljajo vzrokov za pojav psiholoških motenj. Poleg tega jih je potrebno jemati skrajno previdno, saj lahko hitro povzročijo odvisnost.

Zdravljenje psiholoških težav preko prehrane je relativno nov in nepoznan koncept, ki šele pridobiva na veljavi. Temelji na spremembi prehrane in dodajanju določenih hranilnih snovi, ki jih osebi primanjkuje. Na ta način je mogoče na naraven način blažiti najrazličnejše psihološke težave – od nervoze, anksioznosti, občutkov strahu, razdražljivost pa vse do napadov panike in depresivnih občutij.

Prvi pogoj za tovrstno zdravljenje je poznavanje potreb lastnega organizma po določenih hranilnih snoveh, drugi pogoj pa je, da smo pripravljeni vnesti spremembe v svoje prehranjevalne navade. Čeprav morda nekaterih psiholoških motenj na ta način ni mogoče povsem pozdraviti, pa so odlično dopolnilo konvencionalnim metodam in včasih predstavljajo manjkajoči delček na poti do okrevanja.

Pomen aminokislin za zdravje psihe

Aminokisline so gradniki, iz katerih nastanejo beljakovine. V telesu opravljajo številne funkcije, zato morajo biti organizmu vseskozi na razpolago. Določene aminokisline lahko telo proizvaja samo, druge pa moramo zaužiti s hrano. V biokemičnih procesih, ki se potekajo v možganih, je prisotnost beljakovin potrebna za nastajanje nevtrotransmiterjev ali živčnih prenašalcev, ki prenašajo signale po živčnem sistemu in imajo velik vpliv na naše psihično stanje.

Najboljša živila za zdravje možganov so meso, jajca, ribe, mleko in stročnice, ki so bogat vir beljakovin. To velja seveda ob predpogoju, da nanje nismo alergični. V kolikor s hrano ne zaužijemo dovolj beljakovin, jih je smiselno jemati v obliki prehranskih dopolnil. Ta relativno hitro vzpostavijo ravnovesje v možganih in pomagajo pri nespečnosti, depresijah, občutkih strahu in drugih psiholoških težavah.

Določene aminokisline in nevrotransmiterji, ki iz njih nastanejo so ključnega pomena za dobro počutje. Med njimi velja še posebej omeniti:

• Serotonin: imenujemo ga tudi hormon sreče. Skrbi za dobro počutje, pozitivno naravnanost in trden spanec. S svojim delovanjem preprečuje depresivna občutja. Za nastajanje serotonina v telesu je potrebnih več dejavnikov – poleg vitaminov, mineralov in elementov v sledeh je potrebna tudi prisotnost aminokisline L-triptofan.

Čeprav so se študije do sedaj osredotočale predvsem na njegovo delovanje pri depresijah, pa se je serotonin izkazal za učinkovitega pri zdravljenju anksioznosti. Jemanje 5-HTP, vmesne stopnje pri pretvorbi L-triptofana v serotonin, izboljša spanec ter zmanjša pojavnost anksioznosti, depresij, glavobolov, napadov panike in agorafobije (strahu pred odprtimi prostori).

Naraven način za dvig serotonina je zmerno ukvarjanje s športom na svežem zraku in sončni svetlobi. V zimskem času, ko je naravne svetlobe manj, nam bo svetlobna terapija v pomoč pri izboljšanju počutja.

• Gama amino maslene kisline: so nevrotransmiterji s pomirjujočim delovanjem. Nahajajo se predvsem v živilih, bogatih z beljakovinami, kot so parmezan, orehi, kokošja jajca, paradižniki. Ob pomanjkanju se pojavijo motnje spanje, nemir, stres, sindrom izgorelosti in anksioznost, zato je uživanje gama amino maslenih kislin pomemben dejavnik pri zagotavljanju sprostitve in mirnega spanca.
• Kateholamini: (adrenalin, noradrenalin, dopamin): možgani in nadledvične žleze jih izdelujejo kot odziv na doživljanje stresa. Pri zadostnih količinah kateholaminov v telesu se počutimo optimistični, polni energije in skoncentrirani. Pri dolgotrajnem stresu se zaloge izčrpajo, zato nas prevzamejo občutki nemotiviranosti in slabega razpoloženja. Za nastajanje kateholaminov so potrebne omega-3 maščobne kisline, vitamin D in tirozin.
• Endorfini: so nevrotransmiterji, ki blažijo fizično in psihično bolečino. Pri športnikih se sproščajo v trenutkih največjega napora in za nekaj časa ohromijo občutke bolečine. Blažijo tudi pretirano emocionalno občutljivost. Naravnih načinov za dvig endorfinov je kar nekaj – od meditacije, akupunkture, gibanja, dihalnih vaj, objemanja, preživljanja časa v naravi do masaže.

Minerali in vitamini, ki pomagajo pri nihanju razpoloženja in doživljanju strahu

Minerali in vitamini imajo prav tako pozitiven učinek na psihično zdravje in nam pomagajo prebroditi različne težave. Če mineralne snovi in vitamine jemljemo s prehranskimi dopolnili, je pomembno, da ne vsebujejo nepotrebnih dodatkov, kot so umetna barvila, sredstva za povečevanje volumna, arome, itd. Najpomembnejši minerali in vitamini za psihično zdravje so:

• Cink: številne študije potrjujejo njegovo nepogrešljivost za zdravje živčnega sistema. Najboljši viri cinka so morska hrana, rdeče in belo meso, ribe, siri in bučna semena. Pri telesnem napor, stresu in visokem vnosu sladkorja se hitro porablja.
• Magnezij: pomirja živčni sistem in s tem preprečuje živčnost, tesnobo, strahove, razdražljivost in nemir. Najdemo ga v temnozeleni zelenjavi, stročnicah, mesu, ribah, oreščki, bananah, semenih, lubenicah, figah in krompirju. Domača kostna juha je odličen vir magnezija, poleg tega pa vsebuje še kalcij in druge pomembne minerale.
• Vitamini skupine B: pomembni so skoraj vsi vitamini iz te skupine: vitamin B1, B3, B5, B6, B9 in B12. Vpleteni so v številne telesne procese, naj si bo v pridobivanje energije, sintezo hormonov ali druge procese, ki posredno ali neposredno vplivajo na psihično stanje.
• Vitamin D: Pomaga pri depresijah in občutkih strahu, ki so sezonsko pogojeni (se pojavljajo predvsem pozimi). V tem času je sončno obsevanje manjše, zaradi česar se zmanjša tudi nivo vitamina D v telesu.
• Vitamin C: pomanjkanje povzroča nemir in občutke strahu, zato se priporoča jemanje dodatnih odmerkov v času večjih psihičnih naporov (menjava službe, večje spremembe na osebnem področju, itd.).

Obolelo črevesje blokira sprejemanje hranilnih snovi

Za uspešno preskrbo s hranilnimi snovmi ni dovolj, da jih samo zaužijemo. Da bi prišle do mesta v telesu, kjer opravljajo svojo nalogo, se morajo vsrkati skozi črevesne stene v krvni obtok. Če so črevesne resice poškodovane, absorpcija hranilnih snovi ni možna.

Črevesne bakterije prav tako proizvajajo gama amino maslene kisline in triptofan, ki sta pomembni snovi za psihično zdravje. Do težav z absorpcijo lahko pride že v želodcu pri pomanjkanju želodčne kisline, ki bi pomagala razgrajevati hrano, kar dodatno obremenjuje trebušno slinavko.

Kako živila vplivajo na počutje?

Če določeno živilo slabo prenašamo ali smo nanj celo alergični, bomo po zaužitju najverjetneje opazili poslabšanje splošnega počutja. Alergije poškodujejo črevesje in zmanjšajo absorpcijo hranilnih snovi, kar vodi v pomanjkanje in otežen potek najrazličnejših procesov v telesu.

Še posebej problematična so živila z glutenom, ki v telesu sproža vnetni odziv in povzroča poškodbe prebavnega trakta, na psihični ravni pa vodi v razdraženost, depresije, nihanje razpoloženja in tesnobe. Preobčutljivost na gluten je mogoče dokazati s testiranjem blata in krvi, vendar so testi lahko nezanesljivi.

Učinkovitejša metoda je enomesečno izogibanje glutenu, ki ga nato za en dan ponovno uvedemo na jedilnik. V kolikor opazimo znatno poslabšanje psihičnega stanja kot tudi fizični odziv, smo najverjetneje preobčutljivi na gluten. To pomeni, da moramo žita, kot so pšenica, ječmen in rž zamenjati z alternativami brez glutena (koruza, riž, kvinoja, ajda, amarant).

Drugo skupino pogosto problematičnih živil predstavljajo mlečni izdelki. Preobčutljivost nanje tako kot pri živilih z glutenom testiramo z izločevalno dieto, ki je lahko nekoliko krajša (14 dni).

V splošnem naj bodo živila, ki jih uživamo iz ekološke pridelave, brez nepotrebnih dodatkov, lokalnega porekla in sveža. Pri maščobah se priporočajo hladno stiskana rastlinska olja z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Za malico si privoščimo oreščke in semena.

Poleg prehrane, ki je samo delček mozaika zdravega življenja, se za izboljšanje psihičnega stanja priporočajo še gibanje na svežem zraku, zadosten spanec, čas za druženje ter različne metode sprostitve (masaže, dihalne vaje, meditacija in joga).

The post Kaj jesti za psihično zdravje? appeared first on Avita.