Grenčine: delovanje in uporaba

Kaj so grenčine

Opredelitev grenčin je povsem preprosta: to so rastlinske snovi grenkega okusa. Skupen jim je samo grenki okus. Grenčine so torej lahko povsem različne snovi iz različnih skupin snovi. Vsaka grenka rastlinska snov lahko šteje za grenčino. Poznamo npr. grenčine, ki so flavonoidi, polifenoli, terpeni, peptidi, aminokisline in alkaloidi.

Zakaj moramo redno uživati grenčine

Večina ljudi spači obraz, kadar poskusijo grenko živilo, saj jim njegov okus ne prija in se takih živil izogibajo. Trgovci so želeli ohraniti tržno zanimivost živil, ki so bila prvotno grenka, zato so pridelovalci zmanjšali vsebnost grenčin v številnih vrstah zelenjave.

Endivija, radič ali vitlof (belgijski radič) so bili v preteklosti veliko bolj grenkega okusa kot danes, saj so vsebovali veliko več grenčin.

Ojačevalci okusov in sladila v živilih so še dodatno prispevali, da se je pri potrošnikih spremenilo zaznavanje okusa. Zato nam teknejo predvsem slane in sladke jedi, grenkih pa se branimo.

Tudi številne zdravilne rastline, korenovke in listnata zelenjava, ki vsebujejo velik delež grenčin, so pretežno izginile z naših krožnikov in iz skodelic. Med njimi so npr. regrat, trpotec, rman in mnogo drugih divjih rastlin. Marsikdo teh rastlin v naravi niti ne prepozna več – škoda, saj je tako prikrajšan za pomembne zaščitne in zdravilne snovi. V članku bomo spregovorili o tem, zakaj je priporočljivo, da spet začnemo uživati več grenčin, in kako naj se tega lotimo.

Škodljive in zdrave grenčine: razlika

Nič čudnega, da se spačimo, kadar nam pod zob pride kakšno grenko živilo. Grenki okus je namreč nekdaj pomenil opozorilni signal, da je rastlina strupena. Strupene rastline so namreč pogosto zelo grenke. Pri otrocih je ta opozorilni sistem izražen še močneje kot pri odraslih, saj so otroci na grenke okuse še posebno občutljivi. Nimajo namreč še povsem razvitega sistema razstrupljanja, zato je zanje bolje, če morebitne nevarne snovi izpljunejo, še preden kaj pogoltnejo.

Vendar obstaja razlika med izjemno grenkobo dejansko strupenih rastlin (s katerimi se lahko zastrupimo) ter zmerno in dobrodošlo grenkobo rastlin, ki so jih v preteklosti vključevali v vsakodnevno prehrano (kot npr. zgoraj omenjene divje rastline).

Poznamo pa še grenke rastline, ki so zdrave v majhnih količinah. Uporabljamo jih kot zdravilne rastline, saj bi bile v večjih količinah ravno zaradi visoke vsebnosti grenčin neužitne. Med njimi so pravi pelin, encijan, tavžentroža in druge.

Kako grenčine koristijo

V telesu lahko (užitne) grenčine naredijo veliko dobrega. Najbolje so raziskani njihovi pozitivni učinki na prebavo. V zdravilstvu se grenčine že dolgo uporabljajo za lajšanje prebavnih težav, bodisi v ajurvedi in tradicionalni kitajski medicini bodisi v Evropi (encijan, pravi pelin, navadni pelin).

Naštejmo nekaj najpomembnejših učinkov grenčin:

1.  Uravnavajo prebavo, pospešujejo tvorbo prebavnih sokov ter krepijo delovanje žolčnika in jeter.
2.  Pomagajo pri razstrupljanju.
3.  Pripomorejo k razkisanju.
4.  Prispevajo k odpravljanju kandide in uravnavanju črevesne flore.
5.  Med drugim lahko ublažijo simptome histaminske intolerance.
6.  Pomagajo zniževati visoko raven holesterola.
7.  Uravnavajo apetit in tako pripomorejo k zniževanju telesna teže.
8.  Zaustavljajo napade volčje lakote in so v pomoč pri spoprijemanju z odvisnostjo od sladkorja.

Zato so lahko grenčine pomembna sestavina vseh celostnih terapevtskih in preventivnih programov. Sicer niso vsi navedeni učinki tudi znanstveno dokazani, so pa znani iz zeliščarstva in izkustvene medicine. Zadnja leta se znanost čedalje bolj zanima za grenčine, zato lahko v prihodnje pričakujemo več obetavnih izsledkov.

1. Prebavne težave zaradi premalo grenčin

Premalo grenčin v prehrani lahko vodi do lenosti prebave in prebavnih motenj, kot so vetrovi, bolečine v želodcu in zgaga (refluks), a tudi do pobitosti in brezvoljnosti.

Če prebavni sistem ne deluje dovolj učinkovito, se hranilne snovi ne absorbirajo in ne izkoristijo pravilno, pa tudi strupi se ne izločijo popolnoma. Ravnovesje črevesne flore se zamaje, razmahnejo se lahko patogeni mikroorganizmi.

Nazadnje se strupi naložijo v organizmu in omogočijo lažji razvoj bolezni, saj prebava vpliva tudi na preostale telesne funkcije.

Naštejmo nekaj težav, ki so neposredno povezane s slabim delovanjem prebavnega sistema: kronične želodčne oz. prebavne težave; težave z jetri, žolčem in trebušno slinavko. Zato menimo, da je lahko prehrana, revna z grenčinami, vsaj eden izmed dejavnikov, ki pospešujejo nastanek številnih civilizacijskih in avtoimunske bolezni, med njimi adipoznosti, alergij, sladkorne bolezni in bolezni prebavil.

Če človek samo uživa premalo grenčin, seveda ni nujno, da bo zbolel za katero izmed omenjenih bolezni. Če pa se temu pridružijo še drugi dejavniki, npr. uživanje hrane s premalo vlaknin in hranil ter s preveč sladkih in močnatih živil, se tveganje poveča.

Za prebavne težave je sicer lahko kriv že napačen položaj telesa med sedenjem na školjki. Naravna čepeča drža pripomore, da marsikatera prebavna težava mine sama od sebe.

2. Grenčine spodbujajo prebavo

Grenčine začnejo delovati že v ustih, saj pri žvečenju dražijo okušalne receptorje, ki so v jeziku. Tako se okrepi proizvodnja sline. Encimi v slini pa že začnejo razgradnjo živila: to je prva stopnja prebave.

Želodec začne ob tem že izločati sokove. Takoj ko prežvečena jed prispe v želodec, jo ta začne prebavljati. A če v jedi skoraj ni grenčin, prebava traja dlje.

Grenki okus pa ne spodbuja le želodca, temveč tudi jetra, žolčnik, trebušno slinavko in črevo, da začnejo izločati prebavne sokove in prebavne encime. To na primer pospeši čiščenje jeter.

Zato lahko grenčine blagodejno delujejo pri številnih težavah, kot so vetrovi, pomanjkanje želodčne kisline, zaprtje in občutek polnosti, a tudi pri razdražljivem črevesju, gastritisu in celo kronični vnetni črevesni bolezni.

3. Uporaba grenčin pri zgagi, ki je posledica preveč želodčne kisline

V zdravilstvu je znano, da grenčine pomagajo pri razstrupitvi. Spodbudijo namreč nekatere žleze v prebavnem traktu, ki prispevajo k proizvodnji bazičnih snovi v telesu. Pri tem se odvečne kisline v telesu pretvorijo v baze in izločijo iz telesa. Tako se izravna kislo-bazično ravnotežje.

Krešejo pa se mnenja o tem, ali bi si bilo treba z grenčinami pomagati tudi pri zgagi, ki nastane zaradi presežka želodčne kisline. Nekateri pred tem svarijo, saj naj bi to simptome še poslabšalo.

Če torej želimo zgago premagati z grenčinami, moramo pozorno opazovati, kako se telo odziva. Grenčine lahko namreč povzročijo tako presežek kot tudi pomanjkanje želodčne kisline.

4. Uporaba grenčin pri zgagi, ki je posledica premalo želodčne kisline

Zgaga se med drugim pojavi zaradi preveč želodčne kisline: ta namreč prodira v požiralnik in tam draži sluznico. Manj znano pa je, da lahko zgaga nastopi na videz tudi zaradi premalo želodčne kisline. Razlog je očitno ta, da začne premalo prebavljena hrana v želodcu vreti, zaradi česar lahko v požiralniku nastane zastoj.

V celostni medicini v takih primerih uporabimo grenčine, saj te spodbujajo tvorbo želodčne kisline in tako izravnajo njeno pomanjkanje. Razlogi za premalo želodčne kisline so lahko npr. zdravljenje z zdravili, ki zavirajo tvorbo želodčne kisline (zaviralci protonske črpalke), kronični gastritis ali stres.

5. Grenčine pri napadih volčje lakote

Grenčine lahko pomagajo tudi pri hujšanju, ker uravnavajo tek, to pa je še posebno koristno pri napadih volčje lakote.

Ko vas bo naslednjič zajela taka huda lakota, namesto česa sladkega ali slanega pojejte kaj grenkega. Kmalu boste opazili, da se je lakota polegla.

Poleg tega so živila, ki vsebujejo grenčine, praviloma bolj zdrave kot sladki in slani prigrizki. To je še posebno dobrodošlo, če se spoprijemamo z odvisnostjo od sladkorja.

Seveda pa ni tako preprosto poseči po grenkem živilu, kadar nas skomina po čem sladkem ali slanem. A zavedajte se, da tako urite in spreminjate svoj okus ter da bodo napadi volčje lakote v prihodnje vedno redkejši. Podobno kot se navadimo na grenki okus kave in piva, velja tudi za druga grenka živila – kar pa spet vašemu zdravju. To naj bo motivacija!

Grenčine omogočajo tudi lažjo prebavo maščob, saj spodbujajo delovanje jeter in žolčnika. Jetra tako proizvedejo več žolča. Žolč pa ima pomembno vlogo pri prebavi maščob. Shranjuje se v žolčniku in se iztisne v dvanajstnik, ko vanj vstopi hrana. Manj napadov lakote in boljše prebavljanje maščob pa lahko spodbudita izgubo teže.

Različne grenčine za različne namene

V zeliščarstvu se rastline, ki vsebujejo grenčine (lat. amara), glede na svoje delovanje delijo v različne skupine:

• Amara tonica: grenčine iz tovrstnih rastlin so čiste grenčine (kaj to pomeni, bomo videli v nadaljevanju). Med njimi so rumeni encijan, tavžentroža.
• Amara aromatica: sem spadajo rastline, ki poleg grenčin vsebujejo tudi veliko eteričnih olj (tudi ta namreč prispevajo k delovanju). Med njimi so angelika, rman, pravi pelin.
• Amara acria: v teh rastlinah so poleg grenčin tudi pekoče snovi. Med njimi so ingver, galangal, kardamom.
• Druge rastline: seveda tudi mnogo drugih rastlin vsebuje grenčine. Ta delitev rastlin izhaja iz srednjega veka (in se je ohranila vse do danes), zato so druge rastline, ki vsebujejo grenčine, navedene posebej. Med njimi so regrat, pegasti badelj, kurkuma.

Slovensko poimenovanje za amara je grenke droge. V nasprotju z drugimi rastlinami grenkega okusa, npr. rukolo, jih ne jemo v velikih količinah, saj so pregrenke, pa tudi neželeni učinki bi se lahko pojavili. V majhnih količinah pa so izjemno blagodejne, zato jih uporabljamo za različne pripravke z grenčinami in čaje. Oglejmo si torej pobliže nekatere rastline amara in jih primerjajmo.

Primerjava zdravilnih rastlin po grenkobi

Naslednje rastline spadajo med najboljše vire grenčin. Stopnja grenkobe izraža, koliko je rastlina ali snov grenka. Višja ko je stopnja grenkobe, grenkejši je okus:

1. Zdravilna rastlina/ocena grenkobe
• korenina encijana: 10.000–25.000
• zel pravega pelina: 10.000–25.000
• korenina vražjega kremplja: 5.000–15.000
• listi artičoke: 5.000–15.000
• listi navadnega mrzličnika: 4.000–10.000
• zel tavžentrože: 2.000–10.000
• zel črne mete: 3.000
• zel benediktinke: 1000–2500
• kininovec: 1000–2500
• korenina regrata: > 100

Veliko grenčin vsebujejo tudi naslednje zdravilne rastline, vendar stopnja grenkobe ni znana:
• zel navadnega pelina
• grenik
• pegasti badelj
• rman
• galangal
• korenina angelike

2. Živila, ki vsebujejo grenčine
Grenčine najdemo ne samo v rastlinah amara, ampak tudi v zelenjavi, sadju in dišavnicah, le da v manjših količinah, ker so jih pridelovalci iz teh rastlin sčasoma v veliki meri odstranili z odbiranjem.

3. Grenčine v zelenjavi in sadju
Naslednje vrste sadja in zelenjave vsebujejo grenčine:
• navadni regrat
• vitlof
• Radič
• endivija
• rukola
• kapusnice, npr. brstični ohrovt, kodrolistni ohrovt itd.
• olive
• grenivka
• pomelo

Grenčine so občutljive na toploto: ob segrevanju živila se lahko njihova vsebnost zmanjša. Če jih želimo čim bolje izkoristiti, je treba živilo pojesti surovo ali poparjeno.

4. Grenčine v dišavnicah in začimbah
Naslednje dišavnice in začimbe vsebujejo tudi grenčine, praviloma pa jih v kuhi uporabljamo v le majhnih količinah:
• peteršilj
• koriander
• origano
• poprova meta
• žajbelj
• cvetovi sivke
• kurkuma
• črna kumina
• kardamom
• ingver
• cimet
• gorčična semena
• poper

5. Grenčine v čaju
Iz številnih zdravilnih rastlin, dišavnic in drugih rastline, ki vsebujejo grenčine, je mogoče pripraviti čaj – npr. iz listov artičoke, korenine angelike, zeli pravega pelina, zeli tavžentrože, regrata in korenina encijana.

V trgovinah so na voljo tudi že pripravljene čajne mešanice iz teh zdravilnih rastlin. Seveda lahko rastline nabirate tudi sami ali jih zasejete na vrtu.

Grenčine vsebuje med drugim zeleni čaj. Iz rastlin, bogatih z grenkimi snovi, se poleg tega pripravlja čaj za želodec in črevesje. Pri nakupu čaja bodite pozorni na to, da ne vsebuje sladkorja, sladil, umetnih arom in drugih aditivov.

Čaj pripravimo tako, da vročina ne uniči grenčin: namesto da bi čajne lističe kuhali, jih le prelijemo z vročo vodo. Poparka nato ne pustimo stati več kot 10 minut.

6. Grenčine v kavi
V kavi je več vrst grenčin. Najbolj znan je kofein, na okus kave pa vplivata npr. tudi kafestol in kaveol. Vsebnost grenčin varira tudi glede na sorto ter stopnjo praženja.

Ker kava spodbudi prebavo, marsikdo skodelico kave najraje spije po jedi. Nekateri ljudje pa so na kavo občutljivi in lahko po njej dobijo drisko ali jih boli želodec.

Znanstveniki sicer nimajo enotnega menja o tem, ali kava na zdravje učinkuje bolj pozitivno ali bolj negativno.

7. Grenčine v alkoholnih pijačah
Nesporno pa drži, da alkohol zdravju škodi. Kljub temu mnogo ljudi prisega na to, da alkohol spodbuja prebavo, zato imajo pri jedi navado spiti kozarec vina ali po jedi digestiv.

Nekatere alkoholne pijače res vsebujejo grenčine: v pivu je hmelj, v rdečem vinu so tanini in v zeliščnih likerjih različne grenke snovi. Neka manjša švicarska študija je pokazala, da alkohol prebavo zavira: čim več alkohola so poskusne osebe spile, počasnejšo prebavo so imele.

Če želimo uživati grenčine, se torej raje ne zanašajmo na alkohol. Veliko pripravkov z grenčinami pa vsebuje alkohol kot topilo. Ali torej ta alkohol ne učinkuje negativno na prebavo? Ne, saj so grenčine v pripravkih veliko bolj koncentrirane kot v alkoholnih pijačah, tako da ga zaužijemo le nekaj kapljic.

Previdno z grenčinami iz naslednjih vrst zelenjave

Iz nekaterih vrst zelenjave pridelovalci grenčine odstranjujejo upravičeno: posamezne snovi v njih lahko namreč delujejo kot strup, npr. grenčine v bučkah in bučah ali solanin v krompirju, paradižniku in jajčevcu.

Če je bučka, buča ali kumara grenka, je nikar ne jejte, saj pri teh vrstah zelenjave že rahlo grenek okus kaže, da je v plodu snov kukurbitacin. Že majhna količina lahko povzroči slabost, bruhanje in drisko. Količina 1 mg na kilogram telesne teže je lahko smrtna.

Pri krompirju, paradižniku in jajčevcu pa lahko že vsebnost 1 mg solanina na kilogram telesne teže sproži slabost, bruhanje, omotičnost ter celo motnje srčnega ritma in krče. Smrtni odmerek znaša 40 mg solanina, kolikor bi ga (odvisno od vsebnosti) zaužili z nekaj kilogrami neolupljenega krompirja.

Grenčine kot prehransko dopolnilo: kapsule ali prah?

Grenčine iz rastlin amara, ki smo jih opisali, so na voljo tudi v obliki kapljic, prahu, sokov in kapsul. Visoko kakovostno prehransko dopolnilo z grenčinami praviloma vsebuje grenčine iz različnih vrst rastlin, npr. encijana, tavžentrože, rmana, regrata in drugih.

Do pred nekaj leti je veljalo prepričanje, da je treba grenčine nujno jemati tako, da lahko delujejo neposredno v ustih. Kapsule so bile odsvetovane. Danes pa že vemo, da so receptorji za grenčine ne le v ustih, ampak povsod po telesu, torej tudi v želodcu, črevesu, možganih, pljučih in koži. Grenčine lahko torej jemljemo tudi v obliki kapsul – to je pomembno zlasti za ljudi, ki grenkega okusa preprosto ne trpijo. A napad volčje lakote mine hitreje, če grenčina deluje v ustih.

Zanimivo je tudi, da imamo 25 receptorjev za grenke okuse in le 3 za sladke okuse. Razlog je po eni strani verjetno že omenjeni »opozorilni sistem« v zvezi z grenčinami.

Po drugi strani pa so grenčine za telo najverjetneje tako pomembne, da želi telo imeti od njih čim večjo korist. Ko namreč grenčina pride v stik z receptorjem, se sproži cela veriga signalov, ki imajo lahko najrazličnejše učinke – odvisno od tega, kje v telesu je receptor. A teh zapletenih odzivov znanstveniki za zdaj še niso podrobno proučili.

Zdaj bomo med seboj primerjali še različna prehranska dopolnila na področju grenčin in razložili, kako jih lahko jemljete.

1. Grenčine v tekoči obliki  

Grenčine so najpogosteje na voljo v tekoči obliki, npr. kot koncentrat z aplikatorjem za odmerjanje kapljic oz. pipeto, kot razpršilo ali kot zeliščna grenčica. Prednost tekočih proizvodov je, da začnejo delovati že ob prvem stiku z receptorji za grenkobo v ustih.

V tekočih proizvodih so grenčine običajno raztopljene v alkoholu, na voljo pa so tudi proizvodi brez alkohola. Pazite, da proizvod ne vsebuje umetnih arom, sladkorja, sladil ali drugih aditivov (preverite informacije o sestavinah).

Za marsikoga je grenki okus v začetku nekoliko moteč. Že po nekaj zaužitjih pa se nanj navadi, saj se brbončice na novo izurijo: manj sladkega in slanega, več grenkega.

Kdor pa tega okusa preprosto ne prenese, lahko proizvod za začetek nekoliko razredči z vodo, nato pa količino vode vsakokrat nekoliko zmanjša. Odpor do grenkega okusa bo tako kmalu pozabljen. Druga možnost pa so grenčine v kapsulah.

2. Grenčine v prahu

Grenčine v obliki praška so najnaravnejša, najpreprostejša in po našem prepričanju tudi najboljša oblika grenčin. Idealno je, da si četrt žličke praška stresete naravnost v usta, brez drugih dodatkov in brez vode. Pospešeno se začne tvoriti slina. Grenčina naj 1–3 minute deluje v ustih, nato jo pogoltnite. V začetku se vam bo prah zdel izredno grenek. Vendar kar pogumno vztrajajte! Že po nekaj zaužitjih boste opazili, da se na okus navajate – in sčasoma boste grenkobo celo vzljubili.

Seveda lahko grenčine v prahu stresete tudi v hrano ali pijačo – npr. v smuti, mislije ali solatni preliv – če vas ne moti, da bo potem vse skupaj grenilo.

3. Grenčine v kapsulah

Za ljudi, ki se izogibajo grenkemu okusu, so primerne grenčine v kapsulah. V preteklosti je veljalo, da morajo grenčine delovati v ustih, ker naj bi bili receptorji za grenkobo samo tam. Pozneje pa so raziskave pokazale, da so ustrezni receptorji tudi na drugih mestih v prebavnem traktu. Za jemanje kapsul torej ni nobene ovire. Usta se bodo grenkobi izognila, grenčine pa bodo kljub temu učinkovale – in sicer prek receptorjev v želodcu in črevesju. Seveda pa naj tudi kapsule ne vsebujejo aditivov, kot so polnila in sredstva proti sprijemanju.

Kako pravilno jemati grenčine

Grenčine bodo na prebavo učinkovale najbolj blagodejno, če jih vzamemo pred jedjo ali po jedi. Ob zaužitju 10 do 30 minut pred obrokom prebavni sistem pripravijo na predelovanje hrane; ob zaužitju po obroku pa lajšajo občutek polnosti, vetrove ali bolečine v želodcu, zaradi česar smo po jedi kmalu lahko spet živahni in aktivni.

Tekoče grenčine jemljite po navodilih (npr. 25 kapljic, 5 pritiskov na pršilnik, 1 jedilno žlico) pred jedjo ali po njej. Tekočino zadržite v ustih minuto ali dve, da se lahko grenčine absorbirajo že prek ustne sluznice. Pri zaužitju ne pozabite, da lahko grenčine na občutek presitosti vplivajo le, če jih vzamete pred obrokom.

Kapsule spijte s kozarcem vode pred jedjo, saj se njihovo učinkovanje razvije počasneje kot pri tekočih grenčicah.

Praške odmerjajte po navodilih, z žličko. Preden prašek stresete v smuti ali mislije, preverite, kako grenek je. Če je zelo grenek, odmerek razdelite na več obrokov. Nekaj praška bosta tako zaužili pri zajtrku v mislijih, nekaj opoldne v smutiju in nekaj zvečer v solatnem prelivu.

Proizvodi z grenčinami se med seboj razlikujejo po rastlinah, ki jih vsebujejo, zato se lahko razlikujejo tudi odmerki. Pri vsakem proizvodu morate prebrati priporočila za odmerjanje.

1. Kdaj začne grenčina delovati

Kdaj začne grenčina delovati, je precej odvisno od organizma: marsikdo izboljšanje občuti že po prvem odmerku, npr. ker se po jedi ne počuti več tako polnega ali ker je preprosto lahkotnejši in živahnejši.

Kdo drug pa spremembo občuti šele po nekaj tednih rednega jemanja, odvisno od tega, v kakšnem stanju je prebavni sistem in katere težave so človeka pestile.

2. Kura z grenčinami

Pripravki z grenčinami so odlično domače sredstvo za občasno jemanje, npr. kadar se po krepkem obroku počutimo presite. Seveda pa bi bilo bolje, če bi grenčine zaužili že pred jedjo, saj bi tako že pred obrokom nastalo več prebavnih sokov. Drugič, pametno je, da so obroki sestavljeni tako – in da tudi jemo tako počasi in žvečimo tako temeljito – da nas po jedi v želodcu prav nič ne tišči.

Tudi pri dolgotrajnejših prebavnih težavah lahko grenčine vključite v terapijo, npr. v obliki kure. V tem primeru grenčine jemljite štiri tedne, do trikrat na dan, nekaj minut pred obrokom. Po želji lahko kuro podaljšate. Kdo ve – mogoče na koncu sploh ne boste hoteli več živeti brez svojega dnevnega odmerka grenčin, pa tudi na vašem jedilniku se bo znova znašlo več zelenjave, ki greni.

3. Stranski učinki grenčin

Grenčine, ki prebavila spodbujajo k učinkovitejšemu delovanju, lahko pri marsikom sprožijo razstrupljevalni odziv, npr. v obliki glavobolov. A te nevšečnosti običajno minejo po nekaj dneh.

Pri občutljivih posameznikih imajo lahko grenčine najprej odvajalni učinek, povzročijo lahko bolečine v želodcu ali slabost. Kot rečeno, telo ni več navajeno na grenčine, zato se mora nanje spet navaditi. Postopoma raziskujte, kolikšen odmerek vam dobro dene.

Grenčin pa ni priporočljivo jemati pri razjedi želodca ali dvanajstnika, žolčnih kamnih in zakisanem želodcu. Pospešujejo namreč tvorbo želodčne kisline, zaradi česar bi se lahko bolezenski znaki še poslabšali (gl. »Uporaba grenčin pri zgagi, ki je posledica preveč želodčne kisline«).

4. Součinkovanje z zdravili

Ker obstaja toliko različnih grenčin, lahko pride do součinkovanja z zdravili. Npr. grenčini naringin in furanokumarin, ki ju vsebujeta grenivka in pomelo, se ne ujemata z nekaterimi zdravili. Zato na navodilih za uporabo pogosto zasledimo opozorilo, da zaradi součinkovanja z zdravilom bolnik ne sme jesti grenivke.

Tudi proizvodi z grenčinami pogosto vsebujejo grenčine pomela. Teh grenčin zaradi varnosti ne smemo jemati obenem s kontracepcijskimi tabletami, zaviralci kalcijevih kanalčkov ali statini, saj bi lahko okrepile ali oslabile njihov učinek.

Omenjenim grenčinam se lahko izognete, če ob nakupu pazite, da proizvod ne vsebuje citrusov. Možno je tudi součinkovanje z drugimi grenčinami; a podobno tvegamo tudi, če jemo zelenjavo in sadje, saj je večina pojavov součinkovanja danes še nepoznanih.