Zakaj toliko Slovencev jemlje antidepresive

Bolezni | 01. 11. 2017

Depresije nastanejo zaradi različni vzrokov (genetike, težkega otroštva, nepravilnega delovanja hormonov, stresnih dogodkov), manj znano pa je, kako pomemben vpliv ima prehrana na nastanek in zdravljenje depresije. V Sloveniji 5% ljudi jemlje antidepresive, poraba se je od leta 2001 zvišala za 360%. Je vzrok za takšno drastično povišanje tudi nezdrava prehrana?

Manj znani vzrok za nastanek depresije

Vse več študij dokazuje, da možgani za dobro delovanje potrebujejo visoko kakovostne hranilne snovi. Pomanjkanje hranilnih snovi se tako direktno odraža v psihi: smo zelo utrujeni, lenobni, razdražljivi, pogosto depresivni (kar smo lahko dobro videli v dokumentarcu Super Size Me).

Zaradi prehrane, ki vsebuje veliko živalskih beljakovin (meso, mesni izdelki, mleko, jajca), prečiščene moke in sladkorja, pride v črevesju do t.i. disbioze – poruši se naravno ravnotežje med anaerobnimi in aerobnimi bakterijami. Tudi jemanje antibiotikov je pogosto vzrok za disbiozo. Dodatni dejavniki za porušeno črevesno floro so: stres, okoljski strupi, amalgam in druge težke kovine, kronična vnetja.

Zaradi disbioze črevesje ne deluje dobro, največji problem nastane pri presnavljanju hrane, pri absorpciji hranilnih snovi. Telo ne dobi dovolj hranilnih snovi, kar ugodno vpliva na nastanek depresije. Kadar se poruši ravnovesje črevesnih bakterij, si pomagamo s probiotiki.

Največ hranilnih snovi bomo dobili v surovih, nepredelanih živilih. Vendar, pozor: takšna živila se pri disbiozi slabše prebavijo, lahko povzročajo vretje, vetrove in krče. Najbolje je, da si živila na začetku vsaj delno termično obdelamo, pokuhamo ali popečemo in s tem olajšamo presnovo. Ko pa je črevesna flora zdrava, ni ovir, da ne bi v našo prehrano vključili več surovih živil.

Vitamini in minerali pri depresiji

Tukaj je seznam hranilnih snovi, ki jih depresivnim ljudem po navadi manjka:

B kompleks

Zelo pomembna pri depresiji je skupina vitaminov B, ki je odgovorna za delovanje in obnovo živčevja. B kompleks moramo jemati v visokih dozah, najbolje s probiotiki, samo takrat pomaga pri premagovanju stresa, depresiji, nihanju razpoloženja, anksioznosti, utrujenosti in živčnosti.

Največ vitaminov skupine B najdemo v mesu, ribah, ovsu, rži, koruzi, grahu, zelju, avokadu.

Kalcij

Skrbi za optimalno komunikacijo med živčnimi celicami in pomaga pri ohranjanju visokega nivoja serotonina. Živila z veliko kalcija: pomaranče, melone, kivi, jagode, banane, špinača, šparglji, grah, zelje, sezam, sončnična semena, oreški.

Cink

Pomanjkanje cinka povzroča motnje v pomnjenju, utrujenost, otopelost in večjo nevarnost za nastanek depresij. Dober vir za cink so: bučna semena, gobe, čičerika, oreški, oves in stročnice.

Krom

Regulira krvni sladkor, izboljša presnovo aminokislin in preprečuje anksioznost, utrujenost in depresije. Krom najdemo v rjavem (neoluščenem) rižu, polnozrnatih izdelkih, koruzi, krompirju in gobah.

Magnezij

Aktivira vitamine B in izboljšuje sproščanje živčevja in mišic. Največ magnezija je v: bananah, paradižniku, figah, kiviju, jabolkih, bučah, koruzi, krompirju, česnu, oreških, stročnicah, pšeničnih kalčkih, polnozrnatih izdelkih in jajcih.

Selen

Pomanjkanje selena se kaže v razdražljivosti, depresiji in anksioznosti. Živila, polna selena so: oreški, banane, kivi, grozdje, sončnična semena, breskve, čebula, krompir, fižol lima.

Omega 3 maščobne kisline

Zvišajo nivo serotonina in s tem blažijo depresije. Najboljši viri: laneno olje, ribe, cvetača, buče, špinača, laneno seme, orehi, sojini kalčki, tofu, brstični ohrovt.

Kako s hrano povečati nevrotransmiterje

Nevrotransmiterji (kot so serotonin, dopamin, noradrenalin) so kemične snovi v možganih, ki prenašajo informacije med živčnimi celicami. Pomanjkanje nevrotransmiterjev lahko povzroči depresijo, pa tudi močna nihanja razpoloženja in motnje koncentracije.

S hrano je mogoče pospešiti tvorbo nevrotransmiterjev in tako vplivati na depresijo (in druge psihične deviacije). Če jih kombiniramo s prehranskimi dopolnili (vitamini, minerali, omega 3 maščobne kisline) se, kot dokazujejo številne sodobne študije, depresija signifikantno izboljša.

Serotonin skrbi za dobro razpoloženje, dobro koncentracijo in optimizem. Nizek nivo serotonina povzroča nespečnost, razdražljivost, slabo koncentracijo in depresije. Na tvorbo serotonina ugodno vplivajo: banane, rjavi (neoluščen) riž, koromač, špinača, paradižnik, fige in rjave alge

Dopamin je odgovoren za pozornost, veselje in duševno jasnost. Nizek nivo dopamina kaže na apatijo, nezmožnost ljubljenja in kesanja. Živila, ki dvigujejo dopamin: soja, perutnina in mehkužci.

Noradrenalin vpliva na apetit, motivacijo in samoiniciativo. Nizek noradrenalin je lahko vzrok za debelost. Snovi, iz katerega nastane noradrenalin, najdemo v teh živilih: soja, avokado, zelena zelenjava, modrozelene alge, oves, jabolka, banane, ananas in mandlji.

Kaj še vpliva na depresijo

Dehidracija

Mogoče je pitje vode za koga preveč banalen nasvet, vendar je prav pomanjkanje vode v telesu pogosto krivo za psihične težave. Na dan potrebujemo najmanj 2 litra čiste vode, saj dehidracija preprečuje številne procese v telesu, tudi razstrupljanje in prenos snovi (hrane) do celic.

Stabilen krvni sladkor

Kadar zaužijemo hrano, ki zviša krvni sladkor, se v trebušni slinavki aktivira insulin. Več je sladkorja, več insulina se izloči. Ker je današnja prehrana polna sladkorjev (ne pozabimo, da se tudi ogljikovi hidrati pretvorijo v sladkorje), je trebušna slinavka nenehno v pogonu. Po hitrem dvigu krvnega sladkorja se (zaradi delovanja insulina) nivo krvnega sladkorja nato močno zniža in hitro pride do hipoglikemije (prenizek krvni sladkor). Posledice: nihanje razpoloženja, razdražljivost, tresenje, slaba koncentracija, utrujenost, pa tudi anksioznost in depresija.

Zato se moramo (vsi) izogibati hranilom, ki vsebujejo veliko sladkorja (slaščice, pijače, pecivo) ali predelane ogljikove hidrate (moka, riž), ocvrtim jedem, pa tudi pretiranemu pitju kave in alkohola (ker vplivajo na nevrotransmiterje).

Stres

Da stres močno vpliva na depresijo, je znano. Premalo pa upoštevamo, da je potrebno stresne hormone, ki nastanejo pri stresni situaciji tudi razgraditi. Naši predniki so stres »pregnali« s fizično aktivnostjo, danes pa se premalo gibljemo, pa tudi stresa je več oziroma smo v trajnih stresnih situacijah. Depresivni ljudje bi se torej morali, poleg sproščanja, joge, meditacije, nujno več telesno gibati.

Estrogenska dominanca, težke kovine, ščitnica

Velikokrat so tile dejavniki prezrti, lahko pa bistveno vplivajo na nastanek (in zdravljenje) depresije. Obstajajo hitri in preprosti testi za hormone in težke kovine, zato ni razloga, da jih ne bi preverili. Če je vzrok za depresijo presežek estrogena (oziroma pomanjkanje progesterona), lahko z bioidentičnimi hormoni na naraven način »pozdravimo« depresijo in ne z antidepresivi.

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.