Zakaj ne smemo jesti svinjskega mesa?

Prehrana | 22. 11. 2017

Svinjsko meso (oziroma njegove celice) je zelo podobno človeškemu. Ne le po sestavi, tudi po okusu (če lahko verjamemo kanibalom). Zato imamo tako ljudje kot prašiči podobne bolezni, na nas učinkujejo ista zdravila in gostimo iste parazite.

Sedem (svinjskih) resnic o svinjskem mesu:

1. Svinjina vsebuje histamin, ki povzroča težave alergikom. Pri alergičnih reakcijah tipa I (seneni nahod, koprivnica) se izloča histamin, ki na sluznicah povzroči srbenje, rdečico in otekline. Če je črevesje zdravo, telo histamin iz živil razgradi že v črevesju in ta sploh ne pride v kri. Pri bolnem črevesju se absorbira tudi histamin iz živil in poslabša simptome pri alergijah tipa I. Če med senenim nahodom uživamo veliko histamina, se hitro razvijejo še dodatne alergije.

2. Svinjina vsebuje veliko holesterola. Človeški organizem ga sicer potrebuje za različne naloge (na primer za gradnjo celičnih membran), vendar se odvečni holesterol kopiči v stenah krvnih žil, kar je vzrok za nastanek ateroskleroze.

3. Svinjina vsebuje veliko maščob in je edino živalsko meso, ki ima maščobo tudi v celicah. Hitro začne gniti, tako v črevesju, kot izven hladilnika. Strupi, ki se ob gnitju izločajo, nas zastrupljajo in obremenjujejo črevo, limfo, kri in organe za razstrupljanje in izločanje. Raziskave so odkrile neposredno povezavo med uživanjem svinjskega mesa in cirozo jeter (vir: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/2858627).

4. Svinjina zelo pogosto vsebuje rastne hormone, cepiva, antibiotike in pomirjevala. Živali, ki v grozljivih razmerah množične reje živijo svoje kratko življenje, na veliko “pitajo” z rastnimi hormoni, cepivi in preventivnimi odmerki antibiotikov in pomirjeval. Vse to ostane v svinjskem mesu, ki ga pojemo. Antibiotiki, ki jih zaužijemo skupaj s svinjskim mesom, nam uničujejo črevesno floro, rastni hormoni pa v našem organizmu spodbujajo vnetja, nabrekanje tkiv in procese rasti – tudi rakavih celic.

5. Svinjina je polna sluznih snovi, ki se kopičijo v človeških kitah, ligamentih in hrustancu gibalnega aparata. Zaradi obilice sluznih snovi tkivo nabrekne, zasluzi, postane mehko in manj odporno. Posledica je prevelika nategnjenost kit in ligamentov, ki ne morejo več prenašati obremenitev, zato se hrustanec degenerira. Slaba vzdržljivost vezi, revma, artritis, artroze in okvare medvretenčnih ploščic so v svojem razvoju pogosto povezani prav s svinjskim mesom.

6. Vsebuje toksine, parazite in bolezenske klice. Znanstveniki to povezujejo z dejstvom, da prašiči pri jedi niso niti malo izbirčni. Jedo mrhovino, žuželke, črve, izločke (tudi svoje), odpadke in pripadnike lastne vrste.Trichinellaspiralis je le eden od parazitov, ki se dobro počuti tako v prašičih kot v ljudeh. Njegove ličinke zaužijemo s surovim ali premalo pečenim ali kuhanim svinjskim mesom. Inšpekcijski pregledis parazitom okuženega mesa ne odkrijejo, soljenje in prekajevanje ga ne uniči. Ljudje, ki radi jedo izdelke iz svinjskega mesa, pogosteje obolevajo za gripo. Gripa je bolezen, za katero lahko zbolimo tako ljudje kot prašiči. Bolezenske klice so poleti shranjene v pljučih prašičev, njihove koščke zaužijemo s klobasami in jeseni zbolimo.

7. V svinjini je veliko žveplovih spojin, ki zelo slabo vplivajo na sestavo vezivnega tkiva. Voda, ki jo sprejema vezivno tkivo, se zadržuje v majhnih molekularnih spojinah (mukopolisaharidih), ki večinoma vsebujejo žveplo. Več kot je mukopolisaharidov v vezivnem tkivu, več vode zadrži vezivno tkivo in toliko bolj je nabreklo. Pri uživanju svinjskega mesa se precejšen delež žveplovih spojin nalaga v vezivnem tkivu, ki se tako napolni kot goba z vodo in nabrekne, kolagen in elastična vlakna pa so močno obremenjeni in se hitreje starajo. Ker se v vsakem delu prašiča nahajajo drugačne žveplove spojine, lahko na osnovi tega, kje na telesu se ljudem nalaga salo, sklepamo tudi o tem, kateri del prašiča najraje jedo (salo na trebuhu, salo na hrbtni strani, kotlete iz zatilja, šunko …).

Po vsem naštetem je jasno, zakaj odsvetujemo uživanje svinjskega mesa: svinjina je za človeka strupena. Privoščimo si jo lahko največ en- do dvakrat na leto, pa še to le, če je svinjsko meso pridelano ekološko ali na human način.

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.