Glutaminat – »nepogrešljiv« prehranski dodatek

Čeprav so na Vzhodu ekstrakt alg za izboljšanje okusa uporabljali že več kot tisoč let, so šele leta 1908 dognali, da je za prijeten okus odgovorna glutaminska kislina. Leta 1910 so jo začeli industrijsko pridelovati, vendar je bila pridelava zamudna in draga. Nepogrešljiv dodatek prehrambene industrije je postala leta 1956, ko so Japonci s pomočjo bakterijske fermentacije pocenili in poenostavili postopek njenega pridobivanja.

Zakaj nam glutaminat škoduje?

V zadnjih desetletjih so opravili ogromno raziskav, ki so pokazale, da povzroča odvisnost, škoduje zdravju in je eden glavnih krivcev za vedno višjo stopnjo debelosti Zemljanov. Kljub vsem raziskavam pa je močan prehrambeni lobij dosegel, da ga še vedno uporabljajo. Z glutaminatom namreč poudarijo okus, pridobijo krog odvisnikov in povečajo prodajo. Da bi jim to še dolgo uspevalo, prehrambena industrija skriva natrijev glutaminat pod različnimi imeni.

Kje vse in kako pogosto najdemo glutaminat, lahko razberete iz spodnje razpredelnice:

Vzemite seznam s seboj v trgovino in preverite, kaj vsebujejo živila, ki se jim najtežje uprete. Ko od glutaminata postanemo odvisni, trgovine ne moremo zapustiti brez prigrizkov, radi se ustavimo v restavracijah s hitro prehrano in kitajskih restavracijah.

Prehrambena industrija je zaradi glutaminata zaslužna za vedno višjo stopnjo debelosti. Glede na raziskave, odvisniki od glutaminata pridobivajo na teži in se ne gibljejo dovolj. Poleg tega imajo bolečine v prsih, glavobol, otrdel vrat, pogosto jim je slabo, njihovo srce pa hitro in močno utripa.

Otroci so veliko bolj občutljivi kot odrasli, zato lahko pri njih glutaminat še hitreje povzroči diabetes, disleksijo, agresivno vedenje, shizofrenijo, debelost in ostale zgoraj naštete simptome.

Ignoranca prehrambene industrije

Od prve raziskave, ki je pokazala, da ima uživanje glutaminata številne negativne posledice, je minilo že 54 let. V tem času je bilo narejenih ogromno raziskav, ki so seznam negativnih vplivov glutaminata še dopolnile, vendar se prehrambena industrija ne zmeni za njih. Na vse grlo kriči, da naše telo varuje krvno-možganska pregrada, ki preprečuje vstop glutaminata v možgane. In si zatiska oči in ušesa, ko v odgovor dobijo:

Pregrada res ubrani možgane, vendar zgolj pred glutaminatom, ki je v hrani naravno prisoten ter povzroči počasen in zanemarljiv porast glutaminata v krvi. Popolnoma pa odpove, ko hrani umetno dodamo glutaminat, saj se za več kot 20-krat poveča njegova količina v krvi. Takrat prične ubijati živčne celice v možganih, kar lahko pripelje do možganskih poškodb, možganske kapi, migren, epileptičnih napadov, multiple skleroze, težav z učenjem in še veliko drugih obolenj.

Pregrada deluje slabše tudi v določenih bolezenskih stanjih (povišan krvni tlak, multipla skleroza, infekcije, poškodbe glave), ob pomanjkanju magnezija, padcu krvnega sladkorja in drugih.

Glutaminat spodbuja rast rakastih celic, so pokazale raziskave – ob povečanju ravni glutamata v krvi, so se rakave celice izredno hitro razmnoževale. Ko s hrano niso dovajali glutaminata, pa se je razmnoževanje rakavih celic zelo upočasnilo.

Glutaminatni receptorji se nahajajo predvsem na membranah živčnih celic. Uravnavajo vzdraženje živčnih celic, ki so pomemben del v živčni komunikaciji, tvorbi spomina, učenju in regulaciji. Premočno vzdraženje glutaminatnih receptorjev povzroči odmrtje celic. Glutaminatni receptorji se nahajajo tudi v prebavnem traktu, pljučih, delu srca, nadledvični žlezi, trebušni slinavki in kosteh. Tudi tam vplivajo podobno kot v možganih – pobijajo celice.

Potomci brejih miši, ki so jim dodajali glutaminat, niso bili sposobni opravljati kompleksnih nalog. V podobnih raziskavah so ugotovili tudi nagnjenost mišjih potomcev k debelosti, zmanjšani plodnosti, slabo prenašanje stresa in menjave okolja, okvare v delovanju ščitnice in nadledvične žleze.

Telo se je do določene meje sposobno obraniti pred glutaminatom, če je ta v naravni obliki. Mi pa zaužijemo prevelike količine umetno pridobljenega glutaminata, ki je v večinoma gensko spremenjen. Telo se proti temu ni sposobno boriti. Kljub temu prodaja glutaminata močno narašča, saj so ga leta 1976 prodali 262 milijonov kg, leta 2005 pa že kar 1,7 milijard kg!

Razmislite, kolikokrat na mesec greste v eno od verig s hitro hrano? Kolikokrat v vašo najljubšo kitajsko restavracijo? Si doma večkrat privoščite slane prigrizke, instant juhe, pločevinke s sadjem ali zelenjavo, omake, mesne izdelke? Pri kuhanju uporabljate govejo kocko ali začimbno mešanico? Vidite, tudi vi pripomorete k vedno višji porabi glutaminata.

Kako živeti s čim manj dodanega glutaminata?

V trgovini bodite pozorni na oznake E 620 do E 625 in ostala imena z zgornjega seznama. Juho skuhajte sami, namesto slanih prigrizkov si privoščite jabolko, sadje ali zelenjavo raje zamrznite kot da kupujete pločevinke, v kitajski restavraciji pa recite, da želite hrano brez glutamata. Naj vam ob tem ne bo nerodno, saj gre zgolj za dodatek, podobno, kot če naročite pico brez gob. Kitajci glutamat pogosto imenujejo tudi šesti okus ali kitajska začimba.

Kvasni in sojin izvleček – ušesom prijaznejše poimenovanje glutaminata

Veliko vegetarijanskih in ekološko pridelanih živil vsebuje kvasni ali sojin izvleček (ekstrakt). Obe imeni zvenita zelo naravno in zdravo, zato ju proizvajalci (in prodajalci) s ponosom navajajo na etiketah ‘eko’ živil. Ne pustite se zavesti, gre za glutaminat. Soja spada med rastline z najvišjo ravnijo glutaminata, po postopkih predelave pa se njegova vsebnost še poveča.

Kako se boste prehranjevali vi, odločate sami. Vaš otrok pa je odvisen od vaših odločitev, zato mu ponudite hrano brez glutaminata.