Debeli in srečni

Bolezni | 10. 12. 2017

Debeli ljudje so bolj neumni in imajo več dolgov kot ljudje z normalno telesno težo. Te trditve so potrdile številne raziskave, tako v ZDA kot v Evropi. Kdor želi biti uspešen in priljubljen, mora biti vitek in mišičast.

Še pred nekaj desetletji so moški s ponosom razkazovali svoje velike trebuhe in debelušne žene. Obilno telo je bilo statusni simbol za uspeh in denar. V baroku je bilo debelo telo seksi in zaželjeno. V današnji družbi pa vsako odstopanje od norm pomeni, da smo se zanemarili – in da smo grdi. Tako je debelost postala merilo za socialni status in vir diskriminacije. Saj se šalam o debeluhih vsi radi nasmejimo, a ne?

Statistika ne laže

Povečana telesna teža je tako velik problem, da so jo obravnavali tudi pri evropski komisiji. V EU je od 90 milijonov že 22 milijonov otrok predebelih! Zato bodo vsem članicam predlagali organizacijo kampanje, ki bi otroke vzpodbudila, da bi jedli več sadja in se bolj ukvarjali s športom.

Tudi za odrasle obstajajo statistični podatki, vendar so med državami bolj slabo primerljivi. V nekaterih državah so osebe tehtali oblečene, v nekaterih brez obleke. V Nemčiji so opravili samo telefonsko anketo, zato so podatki neuporabni, saj se ljudje vedno ocenijo za lažje in višje.

Podatki za Nemčijo in Slovenijo so podobni in zaskrbljujoči: približno ena tretjina fantov in ena četrtina deklet je predebelih, 20 odstotkov odraslih Slovencev je zelo debelih. Najhujše je v ZDA: samo ena tretjina prebivalcev ima normalno telesno težo. Najbolj se zredimo med 50. in 60. letom; bolj se zredijo tisti, ki živijo v partnerski zvezi ali jim je partner umrl.

Kdaj smo statistično predebeli?

Ko imamo indeks telesne mase (ITM) večji od 25. Za številne strokovnjake je takšno merilo za debelost sporno, saj različne študije kažejo, da je nekaj več maščobe v telesu celo koristno. K številnim boleznim, ki jih debeluščki (z ITM med 25 in 30) redkejo dobijo, sodijo Parkinsonova bolezen, pljučni rak in Alzheimerjeva bolezen. Maščobne celice so dobro skladišče za različne strupe, tudi težke kovine, ki so vzrok za nastanek številnih avtoimunskih bolezni (npr. Alzheimerjevo). Strupi tako ostanejo v maščobnem tkivu in ne v organih ali živčevju, kjer bolj škodujejo zdravju.

Telesna maščoba poveča življenjsko veselje, nas naredi srečne in lahko podaljša življenje, zato bo potrebno na novo definirati debelost. Vendar, pozor, ljudje z veliko telesno težo so pogosteje depresivni, imajo manj prijateljev in socialnih stokov.

Seveda pa še vedno velja pravilo, da je maščoba na trebuhu najnevarnejša in hkrati dober pokazatelj debelosti. Maščobne celice namreč shranijo odvečno maščobo iz krvi, lahko pa jo tudi oddajo nazaj. Celice okrog trebuha najraje oddajajo nasičene maščobne kisline, ki so tudi najbolj problematične. Maščobne celice na stegnih, bokih in ramenih pa maščobe raje obdržijo zase.

Zakaj je vedno več ljudi debelih?

1. Veliko se vozimo z avtomobili in premalo hodimo peš ali se vozimo s kolesi. Telesna aktivnost je potrebna za ohranjanje in izgubo telesne teže, o tem ni dvoma.

2. Vedno več ljudi se prehranjuje v restavracijah, priljubljene so predvsem restavracije s hitro prehrano, saj nam primanjkuje časa. V takšnih restavracijah hrano tudi hitro pojemo in v naše možgane sploh ne utegne priti impulz, da smo siti. Obroki so zelo kalorični, zato v petih minutah pojemo 800 kcal, ki pa nas ne zasitijo prav dolgo.

3. Hitro pojemo tudi pripravljene obroke iz trgovin in diskontov, ki si jih pripravimo sami. Psihologi že dolgo vedo, da obroke, ki jih hitro pripravimo, tudi hitro pojemo. Vzrok: manj truda potrebujemo za pripravo hrane, hitreje jo pogoltnemo. Možgani podzavestno povežejo ta dva parametra in nam s tem naredijo škodo.

4. Paradoksalno je, da so vzrok za debelost različni izdelki z manj maščobe. Da »light« izdelki ne delujejo, se lahko prepričamo v ZDA. Izdelkom, ki jim je odvzeta maščoba, morajo dodati nekaj drugega, drugače niso okusni in jih potrošniki ne bi kupovali. Ponavadi drstično povečajo količino sladkorja ali arom, kar vzpodbuja apetit in lakoto.

5. Mogoče bo koga presenetilo, vendar je eden od vzrokov za debelost tudi glutaminat (glutamat). To je ojačevalec okusa, ki ga najdemo skoraj povsod. Problematičen je, ker vzpodbuja apetit in upočasnjuje izgorevanje maščob – od njega postanemo celo odvisni. Veliko ljudi je alergičnih na glutaminat, zato po zaužitju dobijo glavobol, suha usta, bolečine v prsih … Več o glutaminatu si preberite v rubriki Koristni nasveti.

6. Najnovejše raziskave kažejo, da na debelost vpliva sestava črevesne flore. Od mikroorganizmov v črevesju je odvisno, kako dobro bomo prebavili hrano. Pri napačni sestavi nam bo »dal« krompir več kalorij, kot pri zdravi črevesni flori. Sestavo črevesne flore porušijo napačna prehrana z veliko sladkorja, antibiotiki in okoljski strupi.

7. Med mladimi so, poleg hitre prehrane, brezalkoholne gazirane pijače vzrok za takšen porast debelosti. Nemci so raziskali, da mladostnik med 15. in 17. letom starosti spije dnevno 6,8 dl gaziranih pijač, kar je 300 kcal dnevno. Enako število kalorij ima 200 g mletega mesa, s tem, da meso nasiti, gazirane pijače pa ne.

Današnje telesne norme so socialni konstrukt, s katerim se želi zaskrbljeni srednji sloj omejiti od nižjih slojev, trdijo sociologi. Kljub temu, da nam telesna maščoba ne škoduje tako, kot smo do sedaj mislili, je potrebno debelost jemati resno. Od ITM 30 dalje smo predebeli in moramo nujno shujšati. Zdaj je takšna odločitev še prostovoljna. Čez nekaj let, ko bo preveč debelih ljudi bolnih in zdravstvene zavarovalnice ne bodo mogle kriti stroškov zdravljenja, bomo v hujšanje prisiljeni iz finančnih razlogov.

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.