Trening za oči in boljši vid

Bolezni | 26. 12. 2017

Povsem naravno je, da se vid tekom življenja spreminja. Nenavadno pa je, da vse več ljudi potrebuje očala že v otroštvu in najstniških letih. V pomoč nam bo celostna terapija za oči, pri kateri s pomočjo igrivega treninga izboljšamo delovanje oči in izostrimo vid. Očesna terapija pri otrocih uspešno prepreči nastanek motenj vida, pri odraslih pa ublaži morebitne že obstoječe napake.

Začetki treninga za oči

Ameriški oftalmolog in utemeljitelj očesnega treninga Dr. William H. Bates (1860 – 1931) je imel za čas svojega življenja zelo napredne ideje. Nikakor se ni mogel strinjati s trditvijo, da je človeški vid samo optično-mehanski proces. Uprl se je ideji strokovne javnosti, da so očala in kontaktne leče edina možna rešitev za okvarjen vid. Če ima telo samoobnovitvene mehanizme za večino težav v telesu, zakaj bi samo izguba vida prestavljala slepo ulico, iz katere ni poti nazaj? Poleg tega si je zastavil vprašanje, kakšen vpliv ima duševno zdravje na vid.

Ta vprašanja so bila vodilo njegovih dolgoletnih raziskav, ki so privedle do razvoja očesnega treninga. Skozi čas so različni strokovnjaki za vid vaje dopolnjevali in tudi s pridom uporabljali pri zdravljenju očesnih bolezni.

 Kako zunanji in notranji dejavniki vplivajo na oči?  

Doživljanje ni nikoli objektivno. Vse vidne dražljaje, ki jih sprejme oko, interpretirajo možgani. Kar 60% živčnih končičev je povezanih z očmi, zato ne preseneča, da kakovost vida odraža naše čustveno stanje, razpoloženje, bolezni, hormonska nihanja in presnovo. Dejavniki, ki vplivajo na oči so:

  1. Stres in utrujenost

Utrujenost in preobremenjenost utrudita tudi oči, zato branje postane težje. Dopust v prijetnem okolju prinaša očem prepotrebno sprostitev. Daljše obdobje stresa lahko trajno omeji sposobnost vida. Še posebej naporno za oči je delo z računalnikom, po katerem se oko le s težavo ponovno prilagodi gledanju na daleč.

  1. Čustva in občutja

Petina vidnih živcev poteka skozi limbični sistem v možganih, ki upravlja tudi s čustvenimi odzivi. Proces vida je tako neposredno povezan z doživljanjem čustev. Vid in čustva se obojestransko dopolnjujejo.

  1. Prehrana

Oko spada med najbolj prekrvavljene organe. V njem intenzivno potekajo presnovni procesi. Uživanje ustreznih živil zagotavlja, da leči, mrežnici in drugim sestavnim delom očesa ne bo primanjkovalo hranilnih snovi za delovanje.

Najboljša živila za ohranjanje zdravega vida so paradižnik, korenje, buča, sladki krompir, rdeča pesa in paprika, ki vsebujejo velike količine betakarotena, predstopnje vitamina A. Vitamin A ščiti roženico in omogoča vid pri pomanjkljivi svetlobi. Listnati ohrovt in špinača vsebujeta dva pomembna karotenoida – zeaksantin in lutein, ki preprečujeta s starostjo pogojena obolenja mrežnice.

Z vitaminom C in rastlinskimi karotenoidi bogati brokoli bo prav tako izboljšal vid. Fižol, grah in leča vsebujejo cink, ki preprečuje razvoj sive mrene (obolenja očesne leče, pri kateri leča zaradi motnosti prepušča manj svetlobe). Vid izboljšuje tudi uživanje citrusov, v katerih je veliko vitamina C. Mrežnico varujejo omega-3 maščobe, ki jih je na pretek v lososu, sardinah ter lanenem in orehovem olju. Zadostna količina omega-3 maščobnih kislin omili suhost oči in morebitna očesna vnetja.

  1. Življenjska energija

Oči niso samo organ, kjer intenzivno poteka presnova, temveč so tudi velike porabnice energije. Kitajska medicina, ki se ukvarja s pretokom življenjske energije po telesu, povezuje nastanek bolezni z zastojem te energije. Na očeh in vidu se močno odražajo potlačena čustva, ki preprečujejo prost pretok energije. S terapijami, ki zdravijo tovrstne blokade (joga, akupunkura, qigong …), je mogoče na dolgi rok izboljšati vid in preprečiti razvoj degenerativnih bolezni oči.

Kako se razvija vid

Da lahko kot odrasli s pridom uporabljamo oči, je potrebnih kar nekaj korakov razvoja. Ko smo dojenčki, so oči in vidni živci sicer prisotni, vendar vid še vedno ni povsem razvit. Dojenčki razlikujejo le med temo in svetlobo. Mamo prepoznajo vonju in glasu, ne pa preko vida. Sluh in vid sta čutili, ki se razvijata povsem drugače. Medtem ko otrok različne zvoke zaznava že v maternici, se vid v veliki meri razvije šele v zunanjem okolju.

Vid torej ni stanje, temveč dinamičen proces. Zaznavanje barv se razvije v prvih mesecih življenja, razvije pa se tudi makula (točka, imenovana tudi rumena pega, ki omogoča oster vid). Tudi koordinacija obeh očes potrebuje čas in vadbo, da postane izpopolnjena in da omogoča združitev ločenih vidnih dražljaje iz obeh očes v eno samo sliko v možganih. Dojenček prične s treningom že v zibelki. Vadba ne poteka samo z očmi, temveč tudi rokami in nogami, ki se sprva gibljejo še povsem neusklajeno.

Otroško kobacanje predstavlja pomemben razvojni korak, ki povezuje obe možganski polovici. Mnogi starši poskušajo prepričati otroka k čim prejšnji hoji in stanju na dveh nogah, pri tem pa zanemarijo dejstvo, da se v fazi kobacanja intenzivno razvija sposobnost vida, koordinacije in prostorske predstave. Največ, kar lahko storimo za otroka v tej fazi, je animacija in spodbujanje k raziskovanju sveta okoli sebe. Pustimo otroku čas, da razvije koordinacijo med okončinami in očmi, ki mu bo kasneje v veliko pomoč pri hoji.

Vaje za oči: Aktivacija obeh možganskih polovic  

Vid se pravzaprav ne ustvarja v očeh, temveč možganih. Sledeče vaj bodo pomagale tako otrokom kot tudi odraslim pri aktivaciji in koordinaciji med obema možganskima polovicama. Odlično se obnesejo pri kratkovidnosti, daljnovidnosti, starostni daljnovidnosti, astigmatizmu (negoriščnosti) in legasteniji (motnji branja in pisanja).

  1. Vaja: Križno premikanje oči

Ta vaja je primerna za vse starosti. Poleg vidnih živcev aktivira tudi druge živčne poti v možganih. Dihanje bo postalo lažje, vrat in ramena se bodo sprostila, splošno počutje se bo dvignilo.

Sproščeno stojte na trdni podlagi. Dvignite najprej desno roko in levo nogo ter nato levo roko in desno nogo. Večkrat zapored ponovite, pri tem pa ne pozabite premikati tudi ramen in stegen. Med vajami lahko gledate v vse smeri.

  1. Vaja: Ležeča osmica

Ležeča osmica je idealna vaja za otroke in odrasle. Otrokom pomaga pri reševanju domačih nalog in testov, odraslim pa pri fokusiranju, umirjanju in koncentraciji.

Sproščeno stojimo ali sedimo. S kazalcem desne roke (ali leve roke, če smo levičarji), rišemo namišljeno ležečo osmico (ali matematični znak za neskončno) v zrak. Začnemo levo zgoraj. S pogledom sledimo gibanju prstov. Zavestno sprostimo mišice v očesih. Začutimo, kako postajajo oči v jamicah sproščene in lahke. Čez nekaj časa sprostimo roke in pustimo, da prosto padejo v naročje. Zapremo oči.

Na konici nosu si zamislimo »čudežni« flomaster, ki lahko barva v vseh mogočih barvah. S tem imaginarnim flomastrom narišemo še nekaj ležečih osmic v zrak.

Vaje za oči: Aktivacija obeh možganskih polovic

Pogosteje in hitreje kot se oko premika, več vidnih impulzov prispe v vidni center. Dolgo delo za računalnikom, gledanje televizije in gledanje v zvezke upočasni gibanje očes. Oči samo še »buljijo« in izgubijo svojo živahnost. Povrnemo si jo lahko s sprehodi v naravo, plezanjem, nordijsko hojo, skakanjem po trampolinu, tekom in drugimi fizičnimi aktivnostmi, pri katerih so dejavne oči. Hkrati predstavlja gibanje tudi ventil za stres. Sledeči sproščujoči vaji nam bosta pomagali pri suhih in utrujenih očeh.

  1. Vaja: Pokrivanje z dlanmi

Sproščeno se usedemo k mizi. Komolce naslonimo na mizo. Dlani pomanemo med sabo, da postanejo tople. S toplimi dlanmi pokrijemo očesi. Ne položimo jih direktno na oči, temveč pustimo nekaj prostora. V temi se bodo oči sprostile in hkrati poživile.

  1. Vaja: Zazehajmo kot levi

Dajmo si duška in zazehajmo na polno, iz srca. Pri tem se pretegnimo in vzravnajmo. Zazehajmo kot lev, ki se po dobrem obroku namesti v senco dreves – z odprtimi usti, z vzdihom. Zehajmo, dokler se od zehanja ne zasolzijo oči.

Okvare vida tekom življenja

Naš vid se vseskozi spreminja. Kot dojenčki smo daljnovidni (t.i. hipermetropija). To pomeni, da jasno vidimo oddaljene predmete, bližnje pa zgolj megleno. Antroposofska okulistka dr. Vogel meni, da je temu tako, ker vid sprva služi grobi orientaciji v prostoru, šele nato se začnemo posvečati podrobnostim.

– Otroška kratkovidnost

V času šolanja mnogi otroci postanejo kratkovidni (t.i. miopija), kar pomeni, da so oddaljeni predmeti zamegljeni, bližnji pa jasno vidni. Ta očesna okvara ima širše posledice – vpliva celo na človeško psiho. Kratkovidni otroci in mladostniki se pogosto umikajo vase, radi berejo, so introvertirani in živijo v svojih sanjskih svetovih. Pogosto so pod stresom, primanjkuje jim energije, njihovo dihanje je običajno preplitko.

V zadnjih letih je opazen močan porast kratkovidnosti pri otrocih in mladostnikih, še posebej v državah, kjer so otroci prisiljeni, da se naučijo hitro brati in pisati. Na Japonskem je tako kratkovidnih kar med 70 – 80% šolarjev in študentov. Enak trend je mogoče opaziti tudi v Singapurju in nekaterih delih Kitajske. Če vzorca vedenja ne spremenimo, se bo kratkovidnost ohranila v odraslih letih. V pomoč nam bodo različne vaje za oči, pa tudi razreševanje morebitnih težav duševnega izvora.

– Starostna daljnovidnost

Naslednjo večjo spremembo v vidu lahko pričakujemo okoli 45. leta. Pri starostni daljnovidnosti največji problem prestavlja zmanjšana gibljivost leče. Gledanje na blizu je oteženo, točka jasnega vida se pomika vse bolj v daljavo. Starostno daljnovidnost še dodatno poslabša delo za računalnikom in pomanjkljiva prehrana. Rešitev za ta problem je ustrezno razmerje med počitkom in gibanjem očesa. Z izmenjujočim gledanjem na blizu in daleč spodbujamo gibljivost leče. Na koncu ne pozabimo sprostiti očesa (vaja Pokrivanje z dlanmi). Pokrivanje oči z dlanmi prav tako sprošča mrežnico. V podporo nam bo tudi poslušanje meditativne glasbe. Večkrat pustimo, da nam oči odtavajo v daljavo.

Če postanejo oči suhe, je še toliko bolj pomembno, da uživamo bazično in z vitamini polno prehrano, ki bo nevtralizirala presežek kislin v telesu. Prekrvavitev v očeh je mogoče izboljšati tudi z vsakodnevnim gibanjem na svežem zraku, knajpanjem in uživanjem večjih količin sveže in čiste vode.

Vaje za oči: Preprečimo obolenja oči

S sledečimi vajami lahko preprečimo ali vsaj upočasnimo razvoj najpogostejših motenj vida.

  1. Vaja: Ciljno fokusiranje za preprečevanje daljnovidnosti

Pogled lahko fokusiramo ali osredotočimo na določen predmet kadarkoli tekom dneva. Med delom si vzemimo krajši oddih in se ta čas » igrajmo« z očmi. Pogled uprimo v majhno podrobnost v daljavi, ki jo najlažje ujamemo z očmi. Okolico zaznavajmo le bežno. Pogled usmerimo npr. k lončnici na pisalni mizi in z oči potujemo od lista do lista.

  1. Vaja: Bliski svetlobe za preprečevanje kratkovidnosti

Udobno se namestimo. Obraz usmerimo proti soncu. Dlani položimo pred zaprte oči, nato pa jih odmaknemo. Večkrat ponovimo. Opazimo menjavanje svetlobe in teme? Po večkratnih ponovitvah se pridružijo še različni barvni odtenki. Uživajmo v pogledu! Na koncu položimo dlani ponovno čez oči in jih sproščamo v temi. Vajo lahko večkrat ponovimo, dokler se počutimo prijetno.

 

  1. Vaja prilagajanja za preprečevanje starostne daljnovidnosti

Pri vaji prilagajanja se gre za to, da jasno vidimo objekte, ki se nahajajo na različnih razdaljah. Treniramo predvsem ciliarno mišico, ki uravnava napetost leče. Pri gledanju na daleč je ciliarna mišica sproščena, tako da so vlakna, ki jo povezujejo z lečo, napeta in se leča splošči. Kadar se ciliarna mišica skrči, se napetost vlaken zmanjša, zato se leča vrne v bolj izbočeno in okroglo obliko.

Kazalec držimo v višini nosu na razdalji približno 15 cm. Drugi kazalec postavimo v enako višino, 15 cm stran od prvega kazalca (torej na razdaljo 30 cm od glave). S pogledom umirjeno in izmenjujoče preskakujemo iz enega kazalca na drugega. Ko vajo trikrat do štirikrat ponovimo, si privoščimo kratko pavzo, najbolje z že omenjenimi sproščujočimi vajami za oči. Zelo priporočljivo je dvominutno pokrivanje oči z dlanmi. Nato lahko vajo ponovimo od začetka.

Najpogostejša obolenja oči

Siva mrena (katarakta)

Siva mrena je drugo ime za zamotnitev očesne lečke. V pozni starosti je siva mrena simptom pomanjkljive presnove v očeh. Vid postane moten, ostrina izgine, barve izgubijo jasnost. Postanemo bolj občutljivi na bleščanje in svetlikanje. Siva mrena je pogostejša pri ljudeh z določenimi boleznimi, npr. pri sladkornih bolnikih. Ta očesna bolezen ima tudi psihične posledice, saj se človek začne obračati vase, v svoj kokon. Pomagamo si z gibanjem na svežem zraku, ki poskrbi, da je v krvi dovolj kisika.

Zelena mrena (glavkom)

Zelena mrena je bolezen, pri kateri očesna tekočina ne odteka iz očesa, temveč se zadržuje v njem, zaradi česar naraste pritisk. Povečan očesni pritisk vodi v poškodbe vidnega živca. Nezdravljena zelena mrena vodi v izgubo vida. Vzrok za nastanek zelene mrene še ni znan, pogosto pa se pojavi pri ljudeh, ki trpijo zaradi notranjih napetosti. Pravočasno treniranje očes, izvajanje vaj za sproščanje oči in avtogeni trening pripomorejo k preprečevanju napetosti v očeh in s tem nastanek glavkoma. Študija, ki jo je izvedla Prof. Ilse Stempel iz univerze v Marburgu je pokazala, da lahko vaje za sproščanje bistveno pripomorejo k znižanju očesnega pritiska.

Degeneracija makule (rumene pege)

Ta bolezen je relativno pogosta, navadno se pojavi v pozni starosti. Makula je predel z največ vidnimi receptorji in mesto, kjer je vid najostrejši. Degeneracija makule se pojavi zaradi visokega krvnega tlaka in slabe prekrvavitve mrežnice. Poškoduje se predvsem centralni vid, periferija ostane povečini nedotaknjena. Oboleli ne more več brati in prepoznavati detajlov. V pomoč pri tej bolezni nam bodo akupunktura, prilagojena prehrana in razstrupljanje telesa.

Sistemska terapija za oči

Jasno videti ne pomeni samo, da si lahko pogledamo bližnje in daljne objekte, temveč tudi, da ostanemo osredotočeni. Veliko neravnovesja v življenju privede do izgube fokusa in notranjega konflikta. Še posebej občutljivi so otroci, ki hitro opazijo vse morebitne hibe odnosa med staršema. Notranja razdvojenost in pomanjkljiva osredotočenost vplivata na koordinacijo vidnega sistema. Če telesu ne uspe doseči ravnovesja, se pojavijo različne težave z vidom. Skrb za zdravje oči otrok in odraslih tako velja povezati s celostno očesno terapijo, ki vključuje tudi psihične dejavnike. Ta terapija je lahko pogovorne ali vedenjske narave.

V kolikor očesne težave izvirajo iz problematičnih družinskih odnosov, se odlično obnese sistemska postavitev družine (terapija, ki raziskuje družinsko ozadje kot podlago za reševanje vsakodnevnih težav v družini). Pri sistemski očesni terapiji postopamo podobno kot pri postavitvi družine, le da v tem primeru očesi obravnavamo kot dve mali ločeni osebnosti. Ta proces nam pomaga razumeti, kje tiči vzrok za določeno okvaro očesa. Običajno nam namreč razkrije, da je vsako oko pristojno za določeno opravilo. Medtem, ko se eno oko bolj ukvarja z našim notranjim svetom, je drugo uprto v zunanjo realnost.

Velikokrat pridemo do spoznanja, da je levo oko povezano s problematiko ženske linije družine (mama, babica …), desno pa z moško linijo. Težave na tem področju se kažejo z zamegljenim vidom na enem očesu, škiljenjem, lenim očesom, itd. Ko težave z očmi povežemo z morebitnimi tesnobami in nerešenimi problemi, je lažje odpraviti tudi napake vida. Četudi se dioptrija ali ostrina vida ne spremenita takoj, lahko v očeh zaznamo sproščenost, ki na daljši rok odpravlja težave z vidom.

Za pravilen razvoj oči v otroški dobi potrebuje otrok stabilno in zaupanja vredno družinsko okolje. Vsa neskladja se slej ko prej izrazijo kot psihične težave in kasneje priplujejo na plan kot težave vidnega

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Laneno olje – najboljši vir omega-3 maščobnih kislin?
    Prehrana / 20. 11. 2017

    V prehrani ljudi je bilo nekdaj malo žitaric in veliko oreškov, rib in semen. Osnova sodobne prehrane so žitarice in na farmah vzgojeno meso, zelenjava je le še priloga, oreški in semena pa so na jedilniku več ali manj izjemoma. Posledica tega je, da nam primanjkuje omega-3 maščobnih kislin.

    PREBERITE VEČ
  • Hranilne snovi za oči
    Prehrana / 05. 11. 2017

    Oči potrebujejo prav posebne hranilne snovi, še posebej takrat, ko dolge ure zremo v računalniški ekran, pa tudi, ko so prisotne različne očesne bolezni, kot so vnetja in degeneracija makule. Hranilne snovi, ki so koristne za oči, so v današnji prehrani prisotne v pomanjkljivih količinah. Preobremenjene oči nas pečejo, se hitro utrudijo in postanejo suhe.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.