Hranilne snovi za oči

Prehrana | 05. 11. 2017

Oči potrebujejo prav posebne hranilne snovi, še posebej takrat, ko dolge ure zremo v računalniški ekran, pa tudi, ko so prisotne različne očesne bolezni, kot so vnetja in degeneracija makule. Hranilne snovi, ki so koristne za oči, so v današnji prehrani prisotne v pomanjkljivih količinah. Preobremenjene oči nas pečejo, se hitro utrudijo in postanejo suhe.

Kaj lahko storimo za zdravje oči, gledano z vidika celostnega zdravljenja? Kako preskrbimo te visoko občutljive organe za vid z vsem, kar potrebujejo?

Hranilne snovi – ko postaja vid čedalje slabši

Nikoli prej niso bile naše oči tako obremenjene, kot so dandanes. Ure in ure strmijo v ekrane računalnikov in pametnih telefonov. Te naprave izredno obremenjujejo oči. Oksidativni stres v očeh se poveča, prosti radikali bombardirajo oči.

Ob daljših naporih pride v očesih do motenj prekrvavitve. Drobni strdki ostanejo v očesu in ovirajo oskrbo s hranilnimi snovmi. Oči se utrudijo, pečejo in so suhe. Zaradi tega se hitro pojavijo bolečine v glavi, vratu in hrbtu. Koncentracija popušča in z njo tudi učinkovitost pri delu. Prej ali slej se poslabša tudi stanje vida. To poslabšanje se običajno opravičuje kot posledica staranja, četudi oseba ni stara niti 40 let.

Kmalu na milijone kratkovidnih

Kratkovidnih ljudi bo vedno več. Do leta 2050 naj bi bila kratkovidna kar polovica svetovnega prebivalstva, torej približno 5 milijard ljudi, tako pravijo izsledki študije iz leta 2016. Od tega se bo pri kar milijardi ljudi pojavilo povišano tveganje za slepoto. Razloge za takšen trend v prihodnosti gre iskati v modernem načinu življenja in prehranjevalnih navadah sodobnih ljudi. Ljudje preživljajo vedno manj časa zunaj, delajo vedno več časa pred ekrani, postavljenimi v zelo majhni razdalji od oči ter se neprestano fokusirajo na ekrane računalnikov, tablic in pametnih telefonov.

Ukrepi za zdrave oči

S primernimi ukrepi poskrbimo, da oči lažje prenašajo vsakodnevne obremenitve. Če so prisotne očesne bolezni, jih z uživanjem določenih hranilnih snovi lahko omilimo ali ustavimo njihov razvoj.

Pomembno je tudi, da pri delu pred ekranom delamo premore, pogledamo skozi okno v daljavo in na ta način sprostimo oči. Za osvetljavo je priporočljivo uporabljati luči s celostnim spektrom svetlobe. Varčne žarnice so sicer dobre za okolje, nekoliko manj pa za oči, saj oddajajo velik delež modre svetlobe.

Karotenoidi niso samo v korenju

Med najpomembnejše hranilne snovi, ki lahko znatno izboljšajo vid, spadajo karotenoidi, kot je npr. betakaroten. Ljudska modrost, ki pravi, da je korenje dobro za oči, še kako drži.

Med vsemi živili se največ betakarotena, kar 1700 mg, nahaja v rumenem korenju. Iz betakarotena v telesu nastaja vitamin A. Že manjše pomanjkanje vitamina A vpliva na sposobnost vida v mraku in temi. Če imate radi korenčkov sok, ga spijte 1 – 2 kozarca dnevno, najbolje sveže stisnjenega. Vid se bo občutno izboljšal.

Več betakarotena, kot v korenju, se skriva v mikroalgah iz rodu Spirulina, Chlorella in klamatskih algah. Že s samo 4 grami spiruline dnevno lahko telo oskrbimo z 2000 mg betakarotena. Tudi marelice, šipek, melone, listni ohrovt in zelena divja zelenjava (koprive, regrat…) vsebujejo okoli 300 – 1300 mg betakarotena na 100 g živila.

Še bolj učinkovita za zdravje oči pa sta lutein in zeaksantin, dva karotenoida, ki ščitita makulo (del očesa, ki zagotavlja najostrejši vid) pred prostimi radikali. Brez te zaščite bi se oko hitro utrudilo in bi bilo dovzetnejše za očesna obolenja vseh vrst, npr. vnetje veznice in suhost oči.

Tudi uradna medicina predpisuje pri degeneraciji makule lutein v visokem odmerku, da bi s tem preprečili nadaljnji razvoj bolezni. Lutein se nahaja v velikih količinah v ohrovtu, listnem ohrovtu, špinači, blitvi, motovilcu in številnih drugih vrstah zelene listnate zelenjave, kot tudi v zeliščih. Paprika in koruza pa vsebujeta zares velike količine zeaksantina.

Tudi ti dve vrsti karotenoidov lahko uspešno nadomestimo z mikroalgami. Štirje grami alg vsebujejo 5400 mg luteina, kar je štirikrat toliko kot 100 g svežega brokolija.

Zelena in modra rastlinska barvila

Za dober vid je izredno pomembno tako zeleno rastlinsko barvilo (klorofil) iz vseh zelenih vrst zelenjave kot tudi modri antociani iz bezgovih jagod, aronije in borovnic. Slednji so še posebej pomembni zaradi antioksidativnih lastnosti, s katerimi ščitijo oči pred napadi prostih radikalov.

Med užitne rastline z največ klorofila spadajo listnati ohrovt, koprive in peteršilj. Vsebujejo približno 200 – 350 mg klorofila na 100 g živila. Mikroalge lahko ponovno presežejo te vrednost kar za štirikrat, saj vsebujejo kar 4000 mg klorofila na 100 g. Štirje grami zadostijo dnevni potrebi po klorofilu enako dobro kot porcija listnatega ohrovta.

Klorofil pomaga očem na različne načine: razstruplja, čisti kri in obnavlja. Tkivo v očeh bo tako razbremenjeno presnovnih ostankov. Istočasno poskrbi klorofil za ustrezno oskrbo oči s hranilnimi snovmi, tudi procesi obnove v očeh lahko nemoteno potekajo.

OPC

Oligomerni proantocianidini (OPC) delujejo med vsemi snovmi najbolj antioksidativno in s tem varujejo zdravje oči. Nahajajo se v grozdnih peškah in v rjavih kožicah arašidov. OPC na naravni način krepijo delovanje vitaminov C in E. So pomembna sestavina prehranskih dopolnil, saj lahko znatno izboljšajo delovanje vitaminov iz sadnih praškov in praškov alg.

Študije so pokazale, da lahko OPC izjemno dobro popravijo poškodbe tkiv, saj pospešujejo njihovo prekrvavljenost. Tudi očesne bolezni, ki nastanejo zaradi motenj prekrvavitve, lahko omilimo ali preprečimo z uživanjem OPC.

Žafran

Najdražja začimba na svetu je dobra za zdravje oči. Žafranov ekstrakt lahko popravi stanje pri degeneraciji makule oz. prepreči napredovanje bolezni tudi pri starejših ljudeh. V žafranu najdemo dve snovi, ki sta posebej dobri za oči. Krocin preprečuje odmiranje celic v mrežnici, ki so občutljive na svetlobo. Krocetin pa lahko izboljša preskrbo teh celic s kisikom. Poleg tega ima žafranov ekstrakt tudi antioksidativni učinek. Spodbuja mikrocirkulacijo, torej prekrvavitev v najmanjših krvnih žilicah v očeh, zato se lahko žafran učinkovito uporablja za zdravljenje očesnih težav.

Mineralna glina

Med snovi, ki ugodno vplivajo na zdravje oči, prištevamo tudi adsorbirajoče mineralne kamenine, kot je zeolit. Zaradi drobne strukture nase veže strupe, težke kovine in ostanke presnove. Škodljive snovi se v črevesju vežejo na glino in izločijo pri odvajanju blata. Jasen in sproščen vid nista edini pozitivni posledici uživanja zeolita – prečisti se tudi celoten organizem, kar vpliva na splošno počutje.

Hranilne snovi za oči – pomagajmo očem z naslednjimi ukrepi:

  • Uživajte veliko zelene listnate zelenjave, zelišč in sadežev, lahko tudi v obliki smutijev.
  • V zelene smutije in polivke vmešajte izmenično prašek iz kopriv, peteršilja ali regrata.
  • Popijte dnevno en kozarec soka aronije ali bezga ter 1 kozarec korenčkovega soka.
  • Alge uživajte v obliki prehranskih dopolnil. Jemljite tudi OPC in žafran.
  • Poskrbite za razkisanje, razstrupljanje in čiščenje črevesja z zeolitom in bazičnimi minerali.
  • Če vaše delo obsega veliko sedenja pred računalnikom, potem se bodo pozitivni rezultati opazili že zelo kmalu. V prostem času se gledanju v ekran čim bolj izogibajte.

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.