Sadje prispeva veliko koristnega k prehrani ljudi. Različno jagodičevje uživamo v obliki svežega ali suhega sadja, poleg tega pa je prisotno v številnih procesiranih živilih kot so marmelade, sirupi, sokovi, želeji, jogurti in sladoledi.
Jagodičevje vsebuje veliko bioaktivnih spojin, kot so antociani, organske kisline, tanini, fenoli in antioksidanti. Vse te prispevajo k boljšemu zdravju, saj vplivajo na metabolne procese kot so odstranjevanje prostih radikalov, spodbujanje imunskega sistema, induciranje apoptoze in razstrupljanje. Prav tako vsebujejo širok spekter mikro in makro hranil, kot so prehranske vlaknine, minerali, vitamini in folat.
V jagodičevju so. poleg organskih, prisotne tudi anorganske snovi. Nekatere kovine in metaloidi so esencialni za ljudi, medtem ko druge lahko pokažejo strupene učinke. Za jagodičevje, ki je obrano na oddaljenih, neonesnaženih območjih bi pričakovali, da strupenih sestavin ne vsebuje. A strupi, zaradi prenosnih procesov (veter, dež, voda), lahko vseeno pridejo do takih območij.
Na neokrnjenih območjih Hrvaške je bila narejena raziskava o vsebnosti težkih kovin v divjih brusnicah, šipku in borovnicah.
Katere težke kovine so testirali v divjih brusnicah, šipku in borovnicah?
- Aluminij nima nobene znane fiziološke vloge v človeškem telesu. Z njim se redko akutno zastrupimo. Ker pa se aluminij z leti kopiči v telesu, lahko pride do kronične zastrupitve.
- Kadmij je zelo strupena kovina, ki se v industriji veliko uporablja. V naravi ga najdemo v prsti, zaradi antropogenega vpliva pa je tudi onesnaževalo. Ker v rastline pride preko korenin, ga pogosto najdemo v hrani, posebno v sadju in jagodičevju.
- Krom kot Cr (III) igra ključno vlogo v zdravju ljudi in je definiran kot esencialen element v sledovih. Med tem ko je krom v obliki Cr(VI) zelo strupen in rakotvoren.
- Nikelj se v naravi nahaja v prsti. Povzroča veliko škodljivih posledic kot so kontaktni dermatitis, genotoksičnost, hema toksičnost, teratogenost, imunotoksičnost in rakotvornost.
- Svinec je zelo strupena težka kovina in izkazuje razvojno nevrotoksičnost pri mladih otrocih ter kardiovaskularne efekte in nefrotoksičnost pri odraslih.
Zgornje meje za raziskane težke kovine
Težka Kovina | Zgornja meja dovoljenega vnosa | ||||
Aluminij | 70 mg /teden | ||||
Kadmij | 0,175 mg/teden | ||||
Krom
|
|
||||
Nikelj | 1,4 mg/dan | ||||
Svinec | 0,125 mg/dan |
Meje so preračunane na 70kg težkega človeka.
Rezultati raziskave
Najmanjša in največja vsebnost kovin v sadežih (mg/kg teže živila):
Kovina (dovoljene meje) | Brusnice (1 kg) | Šipek(1 kg) | Borovnice (1 kg) |
Aluminij (70 mg /teden) | 3,5- 6,4 | 753–884 | 109–146 |
Kadmij (0,175 mg/teden) | <0,0028 | <0,0028 | <0,0028 |
Krom (105 mg/dan) | <0,0018 | <0,0018 | <0,0018 |
Nikelj (1,4 mg/dan) | 0,18–1,3 | 1,1–2,4 | 2,1–5,6 |
Svinec (0,125 mg/dan) | 0,054–0,93 | 0,3–1,5 | 0,12–0,24 |
Najnižje vrednosti vseh preiskanih kovin so bile v brusnicah. V šipku in borovnicah so bile najdene nekoliko višje vrednosti aluminja in svinca. Da bi dosegli zgornjo vrednost aluminija in svinca na dan oziroma na teden bi morali zaužiti ogromne količine šipka in borovnic skozi celo leto.
V jagodičevju, nabranem na bolj divjih in neokrnjenih območjih, se težke kovine kot so aluminj, kadmij, krom, nikelj in svinec nahajajo v nizkih dozah in jih lahko brez skrbi uživamo. So pa zato druge raziskave pokazale višje vrednosti težkih kovin v jagodičevju iz Turčije.
Vir: Zeiner M., Juranović Cindrić I. 2018. Harmful elements (Al, Cd, Cr, Ni, and Pb) in Wild Berries and Fruits Collected in Croatia.