Strok česna na dan odžene zdravnika stran

Zgodovina uporabe česna

Česen je ena najstarejših kulturnih rastlin. Njegova prvotna domovina so stepe osrednje Azije, od tam se je razširil na Orient, Indijo in Kitajsko ter nazadnje še v Afriko in Evropo. O tem pričajo sumerske ploščice iz leta 3000 pred našim štetjem, ki priporočajo uporabo česna v zdravilne namene. Posebno mesto je imel česen v starem Egiptu, saj je veljal za božji dar in afrodiziak, prav tako so ga uporabljali kot denarno valuto. Uživali so ga tako delavci, ki so gradili slavne piramide, kot faraoni, ki so bili pogosto pokopani s stroki česna.

Njegova uporaba je bila kasneje razširjena še pri Grkih, Rimljanih, Galcih in Germanih. Grki so uživali česen v času priprav na olimpijske igre, da bi si zagotovili dovolj moči. Grške babice so obešale stroke česna v porodnih sobah, da bi odgnale zle duhove.

Česen je opisan v svetovno znanem epu Odiseja, kjer naj bi Odisej užival česen, da ga zlobna Kirka ne bi spremenila v prašiča. Priporočal ga je vpliven grški zdravnik Hipokrat, saj naj bi preprečeval vnetja, želodčne težave, rane, raka in celo gobavost. Rimski vojaki so ga uživali za povečanje poguma in večjo vzdržljivost.

V srednjeveški Evropi se je zaradi močnega vonja okoli česna spletlo veliko mitov o volkodlakih in vampirjih, ki jih lahko zasledimo še danes. V času prve in druge svetovne vojne so ruski vojaki uporabljali česen za celjenje ran, zato se je zanj uveljavil izraz ruski penicilin.

Dandanes predstavlja česen pomembno sestavino tradicionalnih orientalskih in domačih medicin. Priporoča se predvsem uživanje svežega česna, poleg tega so na trgu na voljo številni česnovi pripravki in izvlečki v obliki kapsul, tablet, prahu in sirupov, s katerimi se izognemo neprijetnemu zadahu in so primerni za osebe z občutljivim želodcem.

Vsestranski zdravilni učinki česna

Česen vsebuje več kot 200 biološko aktivnih učinkovin, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje, medtem ko je njegov izrazit vonj posledica žveplovih sestavin. Med vitamini in minerali so najbolj zastopani kalij, fosfor, kalcij, železo, selen in vitamini A, B1, B6, C ter K.

Česen vsebuje sulfide in saponine, ki pripomorejo k zniževanju slabega holesterola, saj zavirajo njegovo nastajanje in hkrati pospešujejo izločanje z žolčem. Že polovica česnovega stroka na dan naj bi pomembno vplivala na raven holesterola. Adenosin in ajoen v česnu razširjata žile in redčita kri, kar zmanjšuje možnosti za nastanek srčnega infarkta in drugih srčno-žilnih bolezni. Česen dodatno uravnava sladkor v krvi in tako blaži starostno sladkorno bolezen.

Uničuje bakterije in parazite ter zavira delovanje glivic, zato se uporablja za blaženje vnetij prebavil (npr. vnetje želodčne ali črevesne sluznice, griža) in zatiranje črevesnih zajedavcev. V črevesju preprečuje gnitje, zato lajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij in ob enem zavira rast glivic kandide ter tako pripomore k uravnoteženi črevesni flori. Preprečuje nastajanje črevesnih plinov, prebavnih krčev in driske. Deluje kot diuretik, saj pospešuje odvajanje odvečne vode iz telesa.

Zaradi antibakterijskega delovanja se uporablja za preprečevanje bakterijskih infekcij in kot pomoč pri gripi ali kašlju. Poleg tega pospešuje znojenje, lajša izkašljevanje in zdravi vnetja dihalnih poti. Pomembno vlogo ima pri ohranjanju zdravega imunskega sistema.

Česen se zaradi antibakterijskega učinka pogosto uporablja za lajšanje težav z aknami in pri drugih blagih oblikah kožnih vnetij. Pri omenjenih težav se priporoča neposredno vtiranje svežega česna na prizadeti predel kože.

Pri krčnih žilah se priporoča uporaba česnovega mazila, ki se ga pripravi iz 6 strokov česna, 3 žlic olivnega olja in soka polovice limone. Česen najprej nasekljamo na majhne kose, nato dodamo olivno olje in limonin sok. Mešanico prelijemo v steklen kozarec in jo pustimo mirovati vsaj 12 ur. Ko je mazilo pripravljeno, ga redno vtiramo na problematične predele kože.

Novejše raziskave kažejo, da naj bi alidisulfid v česnu zmanjšal nastajanje rakavih celic in preprečeval razvoj malignih tumorjev. Najuspešnejši naj bi bil pri preprečevanju nastanka želodčnega raka in raka na debelem črevesju.

Črni česen

Črni česen je že desetletja poznan v Koreji, na Japonskem in Kitajskem, v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljen tudi pri nas. Pri tem ne gre za posebno sorto česna, temveč za fermentirani česen. Beli česen se najprej pobere iz zemlje, dobro očisti in namesti v posebne posode, kjer se suši v strogo nadzorovanih pogojih z ustrezno stopnjo vlažnosti in primerno temperaturo. Med postopkom zorenja se sladkor in aminokisline pretvorijo v temne organske spojine, zaradi česar fermentirani česen pridobi značilno črno barvo.

Po okusu spominja na balzamični kis in sojino omako s sladkim okusom po slivah. Črni česen naj ne bi povzročal težav z neprijetnim zadahom in dražil želodca, vsebuje pa kar dvakrat toliko antioksidantov kot beli. Črni česen se lahko uživa samostojno, prav tako se dobro poda k solatam, omakam in nadevom za pice. Po svetu lahko kupite celo med, pivo in druge specialitete, ki vsebujejo črni česen.

Česnovi recepti

Česen je vsestransko uporabna začimba, ki z izrazitim okusom obogati številne obroke. Naj bo svež, posušen, pečen, vložen v olju ali zmešan z morsko soljo – česen naj postane naš redni spremljevalec v kuhinji. V nadaljevanju vam predstavljamo preproste recepte, s katerimi česen vpeljemo v vsakdanji jedilnik.

• Česnov čaj

Česnov čaj z ingverjev in limono se uporablja za spodbujanje metabolizma, nižanje holesterola in krepitev imunskega sistema. Priprava napitka je zelo preprosta, saj v 200 ml vrele vode dodamo sesekljan strok česna in žlico drobno sesekljanega ingverja. Kuhamo na zmernem ognju še 15 minut, pustimo, da se ohladi in precedimo skozi cedilo. Na koncu dodamo še limonin sok, za prijetnejši okus lahko osladimo z medom.

• Česnov eliksir

Za zniževanje krvnega tlaka se priporoča uživanje pijače iz limone in česna. Limone iz ekološke pridelave skupaj z lupino narežemo na majhne kose, dodamo 30 olupljenih strokov česna in zalijemo s pol litra hladne vode. Vse skupaj dobro pretlačimo in počasi dolivamo še pol litra vode. Nato celotno zmes segrevamo do 70 stopinj Celzija. Dobljeno tekočino precedimo skozi gazo in nalijemo v steklen kozarec. Dobro zaprt kozarec hranimo v hladilnik. Vsak dan popijemo približno pol decilitra napitka, za najučinkovitejše rezultate priporočamo izvajanje šest tedenske kure.

• Česnov napitek

Česnov napitek je namenjen predvsem krepitvi imunskega sistema. V posodi zmešamo dva srednje velika korenja, olupljen strok česna, košček ingverja in pest svežih kalčkov.  Vse sestavine sesekljamo z mešalnikom in napitek je pripravljen.

• Česnov namaz

Za namaz potrebujemo maslo, med, sesekljan strok česna in malo svežega timijana. Vse sestavine dobro premešamo. Priporočamo, da se namaz postreže na polnozrnatem kruhu. Česnov namaz učinkovito odganja viruse in predstavlja odlično izbiro za popestritev jedilnika.

• Česnova juha

Olupimo in drobno sesekljamo čebulo in deset strokov česna. Na olivnem olju vse skupaj pražimo slabe tri minute. Dodamo pol litra zelenjavne jušne osnove in dušimo 10 minut. Ob koncu dodamo še 40 g sladke smetane in vse dobro premešamo s paličnim mešalnikom, da zmes postane kremasta. Po okusu začinimo s poprom in muškatnim oreščkom ter okrasimo s svežim drobnjakom.

• Maslo iz črnega česna

Hladno maslo narežemo na tanke rezine, nato z žlico pretlačimo nekaj strokov črnega česna. V steklen kozarec izmenično polagamo plasti masla in pretlačenega česna. Po želji mešanico začinimo z morsko soljo. Česnovo maslo hranimo v hladilniku. Dobro se poda k opečenemu kruhu.

Sajenje česna

Sajenje česna ne zahteva veliko predznanja, zato se ga lahko loti vsak vrtnarski začetnik. Pri sajenju lahko izbiramo več kot 80 sortami, med njimi je šest slovenskih avtohtonih sort: ptujski spomladanski, primorski, štrigon, ptujski jesenski, haloški in anka. Idealen čas za sajenje česna je druga polovica oktobra, saj se najbolje ukorenini, če vsaj en mesec ni izpostavljen temperaturam pod lediščem.

Najbolje uspeva na glinasto peščenih tleh, ki vsebujejo dovolj humusa. Pri kolobarju upoštevamo, da česna vsaj tri leta ne sadimo na gredice, kjer so predhodno uspevale druge lukovke (npr. por, drobnjak, čebula, šalotka). Česen sadimo na približno 5 cm globine, posamezni stroki naj bodo med seboj oddaljeni vsaj 10 cm. Pazimo, da je pri sajenju koreninski sistem obrnjen navzdol, saj mu tako zagotovimo hitrejšo rast.

Pravila za shranjevanje

Česen shranjujemo na sobni temperaturi v odprti posodi, prav tako ga lahko obesimo v shrambo. Shranjevati ga moramo ločeno od preostale hrane, saj se v nasprotnem primeru močan vonj razširi na ostala živila. Česna ne hranimo v hladilniku ali v plastičnih vrečkah, saj tako hitreje zgnije.

Stranski učinki česna

Najpogostejši stranski učinek uživanja česna je neprijeten zadah. Prav zaradi izrazitega vonja so v stari Grčiji prepovedali vstop v templje po zaužitju česna, saj naj bi vonj ujezil bogove. Delno ga lahko omilimo z zaužitjem mleka ali z žvečenjem kavnih zrn, koščkov ingverja, semen komarčka, peteršilja, žajblja ali mete, saj eterična olja v njih nevtralizirajo močan vonj. V primeru, da vam je vonj navadnega česna preveč moten, ga lahko zamenjate za črni česen, ki nima tako izrazitega vonja.

Neprijetnega zadaha se prav tako znebimo z uživanjem prehranskih dopolnil, ki vsebujejo dragocena česnova olja, vendar po zaužitju ne puščajo močnega vonja. Česnovi pripravki so priporočljivi v primeru zdravljenj, kjer bi bilo potrebno dnevno zaužiti več strokov dnevno, medtem ko se kot preventivo priporoča uživanje svežega česna.

Izrazitega vonja se težko popolnoma znebimo, saj vonj ne prehaja le preko dihanja, ampak tudi preko kože. Neprijetnega vonja na rokah, ki ostane po rezanju česna, se najlažje znebimo tako, da roke podrgnemo s svežim limoninim sokom.

Pri nekaterih ljudeh se ob uživanju česna pojavijo še drugi stranski učinki, med katere sodijo pekoč občutek v ustih in želodcu, driska ali bruhanje. Pri nekaterih osebah česen izzove alergijske reakcije, pri drugih migrene. Česen moramo uporabljati previdno, če uporabljamo zdravila za znižanje sladkorja v krvi ali zdravila proti strjevanju krvi.

Uživanje večjih količin česna ni primerno za osebe z razdražljivim želodcem, medtem ko preveliki odmerki vplivajo na menstrualni ciklus in spodbujajo maternične krče, zato ga je potrebno v času nosečnosti in dojenja uporabljati v zmernih količinah.