Srčni ritem – ritem življenja

Kako deluje srce?

Srce je votel mišičast organ, ki leži v prsnem košu pod prsnico v srčni votlini. Je kot pest velik organ stožčaste oblike. Mišična stena ga deli na desno in levo polovico. Vsaka polovica je nadaljnje razdeljena na preddvor (zgornji del) in prekat (spodnji del).

Kri, ki vsebuje malo kisika, teče iz ven v desni preddvor in naprej v desni prekat. Iz prekata se črpa v pljučni krvni obtok, kjer se obogati s kisikom. Obogatena kri teče prek levega preddvora v levi prekat.

Od tam se preko arterij črpa po celotnem telesu. Tako zagotavlja oskrbo notranjih organov, mišičevja in možganov s kisikom in drugimi pomembnimi snovmi. Od tod teče kri nazaj v srce, kjer se kroženje ponovi. Odrasel človek ima povprečno od 5 do 6 litrov krvi, ta količina se skozi arterije in vene krvnega obtoka prečrpa približno v eni minuti.

Srce pogosto razumemo zgolj kot črpalno mišico, vendar srce opravlja številne druge funkcije, saj srce proizvaja lastne hormone, ki vplivajo na ravnovesje soli in vode, meri temperaturo in kislost krvi ter uravnava hitrost prenosa krvi.

Srce ima prav tako osrednjo vlogo pri razumevanje zgradbe človeškega telesa v antropozofski medicini, kjer obstaja tako imenovana tridelnost človeka. Prvi del je zgornji del človeškega telesa, kjer potekajo naši zavestni procesi, kot so razmišljanje in obdelava senzoričnih dražljajev.

V glavi torej obstaja določena premišljenost oziroma hladnost. Ta del je poimenovan »pol živčevja in čutil«. Na spodnjem delu telesa prevladujejo procesi prebave, absorpcije hranljivih snovi, procesi izločanja in razmnoževanja, ki brez odvijajo brez nenehnega razmišljanja in dojemanja. V nasprotju s hladnostjo glave, v tem delu nastaja energija, toplota.

Osrednji del predstavlja povezavo med obema nasprotnima poloma, kjer se vrši cirkulacija in dihanje. Ta del zajema srčno-žilni sistem.

Vzroki za nastanek motenj srčnega ritma

Motnje srčnega ritma lahko povzročijo različne bolezni srca, med katere spadajo arterijska hipertenzija, prirojene srčne napake, vnetje srčne mišice, popuščanje srca, napake na srčnih zaklopkah in koronarna srčna bolezen.

Nepravilnosti v bitju srca so poleg tega pogosta posledica srčnega infarkta. Težave s srčnim ritmom so lahko opazne po sindromu zlomljenega srca, ki se pojavi ob nenadnem ali šokantnem čustvenem dogodku.

Srčni ritem dodatno zmotijo nekatere druge bolezni, kot so vročinska stanja, skrita žarišča okužb, hormonske težave, preveliko delovanje žleze ščitnice ali pomanjkanje kalija, magnezija in železa.

Težave z motnjami ritma so pogostejše pri uporabi določenih zdravil, uživanju alkohola, nezadostnemu gibanju, nepravilni prehrani, čezmernem uživanju kave ali hudih psihičnih obremenitvah.

Na nepravilno delovanje srčnega ritma lahko vplivajo tudi stvari, ki na prvi pogled niso neposredno povezane s srcem. Ena takšnih je zdravje naše ustne votline. Nezdravo ustno votlino znanstveniki povezujejo s številnimi boleznimi. Prekomerna prisotnost ustnih bakterij negativno vpliva na zdravje srca.

Drug primer je vpliv slabe drže. Ta povzroča, da so naše mišice vratu, ramen, prsnega in ledveno-križnega predela zategle in slabo prekrvavljene. Take mišice silijo telo v vedno slabšo držo, ki dolgoročno vodi do bolečin ali težko ozdravljivih kroničnih obolenj. Blokada vratnega dela se lahko sčasoma širi v prsni predel hrbtenice, ki ogroža organe, ki ležijo v prsnem košu, kot so srce in pljuča.

Srčni ritem pri sodobnem načinu življenja

Delovanje našega organizma je v veliki meri vezano na t.i. cirkadijski časovni sistem oziroma biološko uro. Gre za lastni mehanizem za merjenje časa. Med biološkim dnevom cirkadijski sistem preusmeri metabolizem v stanje proizvodnje in shranjevanja energije, saj energijo potrebujemo za gibanje, delo, razmišljanje, odločanje, mišično aktivnost in prehranjevanje.

Nasprotno pa omenjeni sistem med biološko nočjo spodbuja spanje, sprostitev, regeneracijo in tišino ter preusmeri metabolizem v razgrajevanje shranjene rezerve energije in ohranjanje ravni glukoze v krvi.

Cirkadijski ritem je uravnan s stopnjami in vrsto naravne svetlobe. Proizvodnja hormona melatonina, ki je odgovoren za dober spanec, se najbolj zmanjša ob prisotnosti svetlo modre svetlobe. Ta je v naravi najpogostejša v jutranji svetlobi. Tehnologija in sodoben način življenja sta ta ustaljeni vzorec zmotila. Svetlo modro svetlobo oddajajo številni umetni svetlobni viri, vključno z zasloni in energijsko varčnimi žarnicami.

Nočna izpostavljenost tem virom lahko zavira proizvodnjo melatonina in s tem onemogoča kakovosten spanec. V primeru dolgoročnega izpostavljanja motnjam ritma, se pojavijo motnje koncentracije, omotica in motnje v delovanju krvnega obtoka. Gre za prve opozorilne znake, ki se lahko razvijejo v resne bolezni srca.

Kako diagnosticiramo težave s srčnim utripom?

Za diagnozo motenj srčnega ritma uporabljamo predvsem EKG in HRV meritve.

• EKG

Začetki raziskovanja električnih potencialov v srcu segajo v 17. stoletje, vendar so šele v začetku 20. stoletja so prvič uporabili EKG in ga razvili kot klinični pripomoček za vsakdanjo uporabo v zdravstvu. EKG (elektrokardiogram) je test, ki meri električno aktivnost srčnega utripa in posname grafični zapis delovanja srčne mišice. Srčni utrip zaznamo s pomočjo elektrod, ki jih praviloma namestijo na prstni koš, zapestji in predel nad gležnjema.

Izvid je sestavljen iz vrste zaporednih krivulj, ki se ponovijo ob vsaki fazi črpanja srca. Na ta način lahko brez invazivnih posegov opazujemo njegovo delovanje. Rezultati EKG-ja omogočajo prepoznavanje številnih težav s srcem, kamor sodijo motnje srčnega ritma, nezadostna prekrvavitev srčne mišice, prisotnost prirojenih srčnih napak, prekomerna zadebelitev ali odsotnost dela srčne mišice.

EKG navadno izvajajo med bolnikovim mirovanjem in tako dobijo nekajsekundni posnetek delovanja srca. Lahko se ga opravlja 24 ur, s čimer se spremlja delovanje srca tekom celotnega dneva. Pri tem lahko opazujejo ustreznost izmenjavanja nočnega in dnevnega ritma. Dodatno možnost je izvajanje testa z obremenitvami bolnika (npr. pri vožnji sobnega kolesa), kjer se prepoznajo specifične motnje, ki se pojavijo ob naporih.

• HRV meritev

HRV (heart rate variability) oziroma variabilnost srčnega utripa, je meritev časa med vsakim utripom. Časovni intervali se med posameznim udarcem srca malenkostno spreminjajo. Če torej meritve pokažejo, da imamo 60 utripov na sekundo, to ne pomeni, da naše srce udari enkrat na vsako minuto, ampak se ta čas razlikuje. Te spremembe so seveda zelo majhne in se merijo v milisekundah. Na svetovnem spletu obstajajo številni komercialno dostopni merilci srčnega utripa, ki jih lahko uporabimo za izvajanje HRV meritev.

HRV meri odzive našega avtonomnega živčevja, ki niso pod našim zavestnim nadzorom. Znotraj avtonomnega živčevja poznamo simpatično živčevje, ki srčni utrip pospešuje in posledično zmanjšuje variabilnost srčnega utripa. Po drugi strani parasimpatično živčevje utrip upočasnjuje in povečuje variabilnost srčnega utripa. Pri zdravem odraslem človeku v mirovanju prevladuje aktivnost parasimpatičnega živčevja, torej je variabilnost zaželena in odraz zdravja srca.

Simpatično živčevje je bolj aktivno, kadar smo pod stresom. Bodisi gre za fizični stres (telesna obremenitev) ali duševni stres. Po drugi strani se parasimpatično živčevje aktivira v času umirjenosti in regeneracije. V sodobnem načinu življenja prevladuje vpliv simpatičnega živčevja, ki zniža naš HRV.

Na zmanjšanje HRV-ja vplivajo predvsem stres, pomanjkanje spanca, dehidracija, kajenje, alkohol in nekatera bolezenska stanja. HRV prav tako začasno zniža intenzivna vadba, ki pa ga po regeneraciji vrne na prvotni ali celo višji nivo.

Atrijska fibrilacija – najpogostejša motnja srčnega ritma

Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma, ki nastane zaradi nepravilnega krčenja srčnih preddvorov (zgornja polovica srca). Motnja nastane zaradi nenormalnega načina prevajanja električnega impulza v preddvorih, zaradi česar krčenja zgornjega in spodnjega dela srca ni več usklajeno. Poleg tega se močno poveča število utripov. S tem se učinkovitost krčenja srca zmanjša kar za polovico.

Glavni dejavnik za pojav motnje je starost. Raziskave kažejo, da jo ima približno deset odstotkov ljudi, starejših od 75 let, medtem ko je ta odstotek med celotno populacijo en odstotek. Ostali posredni dejavniki, ki spodbujajo razvoj motnje, so povečan krvni tlak, srčno popuščanje, ishemična bolezen srca, pljučne bolezni, sladkorna bolezen, okvare srčnih zaklopk, prekomerno delovanje ščitnice, debelost, vnetja in pretirano uživanje alkohola.

Motnjo je najlažje dokazati z elektrokardiogramom, vendar mora ta posneti napad nerednega utripanja srca. Zaradi tega se lahko zgodi, da napad do obiska zdravnika že mine.

Oboleli občutijo utrujenost, omotico, vrtoglavico, težave z dihanjem ali bolečine v prsnem košu. Kljub temu občasno motnja poteka brez opaznih simptomov. Običajno se začne s kratkotrajnejšimi obdobji neenakomernega bitja srca, ki se s časom podaljšujejo in postanejo stalni.

Dolgotrajno povišana frekvenca in neustrezno krčenja srca vodita v srčno popuščanje. Zastajanje krvi v preddvorih poveča nevarnost za nastanek krvnih strdkov. Ti lahko potujejo po krvnem obtoku in zamašijo krvne žile, pojavi se lahko možganska kap.

Bolezen zdravimo z zdravili ali elektrokonverzacijo, pri kateri opravimo kratek električni sunek srčne mišice. Na naraven način pa lahko lajšamo simptome bolezni z rednim izvajanjem jogijskih vaj in naturopatijo.

Kako lajšamo težave s srčnim ritmom?

Pri blažjih oblikah motenj s srčnim ritmom ali kot del preventive se priporoča skrb za zdrav življenjski slog. Pri tem se mora vsak posameznik vprašati, kako naj spremeni svoj vsakdan, da bi razvil zdravju prijazen način življenja. Kakšne spremembe lahko vnesemo pri svoji prehrani, gibanju, sprostitvi, zmanjševanju stresa ali izboljšanju družinskih odnosov.

• Tapkanje akupresurnih točk

Zdravje srca izboljšamo s tapkanjem akupresurne točke, ki se imenuje vrata uma. Leži na notranji strani dlani na gubi zapestja tik pod mezincem. Omenjena točka je izredno močna, saj krepi srce in odpravlja anksioznost, hladno znojenje in nespečnost. Priporočljivo je enominutno masiranje ali tapkanje omenjenega predela z rahlo upognjenim kazalcem ali sredincem.

• Skrb za zdrav spanec

Zdrav spanec lahko zmanjša težave z motnjami srčnega ritma. Poskrbite za zračenje spalnice in pred spanjem izklopite vse elektronske naprave. Za spodbujanje zdravega spanca lahko uporabite pomirjujoča eterična olja, kot je olje kamnitega bora. Poleg tega se priporoča, da ne večerjamo po 18. uri zvečer in se pri tem izogibamo uživanju surove zelenjave, saj je težje prebavljiva.

• Poslušanje glasbe

Dosedanji izsledki raziskav navajajo, da glasba pomaga zmanjševati fizično bolečino, znižuje raven kortizola, krepi spomin in stimulira različne predele možganov. Raziskave prav tako kažejo, da naj bi pravilno izbrana glasba pozitivno vplivala na srce in upočasnila srčni utrip.

Pri izbiri glasbe je potrebno poslušati samega sebe, saj ni univerzalnega recepta. Tako lahko dobre rezultate dosežemo z različnimi glasbenimi zvrstmi, različnim tempom ali tonaliteto. Vedno bolj se uveljavljajo zvočne terapije, kot so zvočne kopeli z gongom ali tibetanskimi skledami.

• Izvajanje sprostitvenih vaj

Za preprečevanje motenj s srčnim ritmom priporočamo izvajanje vaj za srčno koherenco. Gre za izvajanje preprostih tehnik počasnega in ritmičnega dihanja, s katerimi aktiviramo vagusni živec. Omenjeni živec je del parasimpatičnega živčevja, njegova stimulacija upočasni bitje srca, niža krvni tlak in pomirja. Podoben vpliv na srčni ritem imajo redna vadba na prostem, izvajanje sproščanja po Jacobsonu, avtogeni trening, meditacija ali joga.

• Uporaba zeliščne medicine

V zeliščnem zdravilstvu obstaja veliko dragocenih in učinkovitih zelišč za motnje srčnega ritma. Mednje sodita pomladanski jeglič (Primula versis) in navadna kozjica (Onopordum acanthium). V homeopatskih pripravkih se poleg tega uporablja črni zobnik (znanstveno ime Hyoscyamus niger).

• Oskrba s pomembnimi mikrohranili

Mikrohranila so izrednega pomena za zdravje srca, zato je potrebno poskrbeti za njihovo zadostno količino v telesu. Še posebej moramo biti pozorni na preskrbo z magnezijem, vitaminom D, omega-3 maščobnimi kislinami in koencimom Q10.

Magnezij stabilizira krvni tlak, blaži srčne aritmije in povečuje srčno zmogljivost. Zdrava osebe potrebuje dnevno od 400 do 900 mg tega minerala. Na trgu se pojavljajo številne oblike magnezija, med katerimi ima najboljšo biološko razpoložljivost magnezijev citrat.

Omega-3 maščobne kisline zmanjšujejo strjevanje krvnih ploščic in vnetja. Za preventivo pred srčno-žilnimi obolenji se priporoča uživanje 1 g na dan, za osebe z izraženim pomankanjem teh esencialnih maščobnih kislin pa 2-4 g dnevno.

Vitamin D skrbi za uravnavanje krvnega tlaka in prožnost žil. Priporočeni dnevni vnos se precej razlikuje glede na posamezne študije in znaša od 800 I.E. do 4000 I.E.

Koencim Q10 deluje kot dobavitelj energije za mitohondrije. Njegovo pomanjkanje je še posebej opazno pri organih, ki porabijo veliko energije. Med slednje sodijo možgani, jetra, pljuča in mišice – zlasti srčna mišica. V življenju se lastna proizvodnja koencima zmanjšuje, zato hitro pride do pomanjkanja. Študije kažejo, da je lahko dnevno jemanje 100 mg koencima Q10 znatno izboljša delovanje srca.