Sončna očala – nujna ali škodljiva?
Znanje | 17. 09. 2019Sončna očala naj bi oči varovala pred škodljivo UV-svetlobo. Močno bleščanje škoduje očem, prispeva k razvoju očesnih bolezni in povzroča naprezanje oči, saj smo v teh primerih primorani gledati z delno priprtimi očmi. Toda je sončna svetloba zares slaba za zdravje oči?
Sončna očala – nujnost ali zlo?
Le kako bi lahko bila sončna očala škodljiva, saj so vendar namenjena zaščiti oči pred škodljivim UV-sevanjem? Premočna sončna svetloba povzroča draženje oči, razvoj sive mrene in v ekstremnih primerih celo oslepitev. Modri del spektra sončne svetlobe poškoduje očesno makulo (to je predel, ki omogoča oster vid), kar povzroči njeno degeneracijo, sčasoma pa vodi v poslabšanje vida.
Sončna očala so tako dobra izbira pri smučanju, ležanju na plaži, med vožnjo, itd. Pri izbiri sončnih očal velja izbrati model, ki varuje pred vdorom močne sončne svetlobe tudi s strani. Pomembno je tudi, da izberemo očala z UV filtrom, ne samo z zatemnjenimi stekli. Zaradi zatemnjenih stekel (zmanjšane količine svetlobe) se namreč zenica zaradi naravnega mehanizma razširi, zaradi česar v oko prodre še večja količina UV-sevanja. V Evropski uniji morajo sončna očala nositi znak CE, ki označuje, da imajo potreben UV-filter.
Očal ne nosimo ves čas
Pri tem pa velja paziti, da sončna očala ne postanejo modni dodatek, ki bi ga nosili ves čas, tudi ko to ni potrebno. Zakaj?
Oči zajemajo zgolj 2% telesne površine, pa vendar so naše okno v svet in hkrati »vrata«, skozi katera vstopa svetloba v telo. Od nje je odvisno delovanje številnih telesnih organov.
Omeniti velja češeriko (epifizo), majhno endokrino žlezo v možganih, ki regulira naš spalni ritem z izločanjem melatonina (hormona spanca). Žleza velikosti graha, ki so jo starodavna ljudstva imenovala kar tretje oko, je pri pticah, ribah in nekaterih drugih živalih neposredno občutljiva na svetlobo, pri sesalcih pa je to funkcijo izgubila. Češerika pri sesalcih podatke o svetlobi iz oči prejema preko vidnega živca.
Kdaj je smiselno nositi očala?
V živalskem svetu smo ljudje seveda edina bitja, ki nosijo sončna očala. Prva sončna očala naj bi izumil angleški optik James Ayscough leta 1752, torej gre za relativno nov izum.
- Nošenje ob povečanem odboju sonca
Nošenje sončnih očal je smiselno, ko se zadržujemo ob morju, v hribih, med vožnjo ali na snegu, kjer je odboj sonca močan, naše oči pa niso navajene takšnih obremenitev. V teh primerih omogočajo »udobnejše« gledanje, brez naprezanja mišic in mižanja.
- Nošenje sončnih očal v krajih, kjer je sončno obsevanje močnejše od tistega, ki smo ga navajeni
Zaželene so tudi, ko potujemo v kraje bližje ekvatorju. Čeprav se zdrave oči z lahkoto navadijo na poletno sonce, jih lahko nenadna sprememba v obremenjenosti s sončno svetlobo poškoduje. Na povsem navaden sončen dan v nižinah pa lahko na sončna očala mirne vesti pozabimo.
- Nošenje v primeru očesnih obolenj ali poškodb
Če trpimo zaradi očesnih obolenj, potem bodo sončna očala uspešno preprečila, da bi se oko prenaprezalo.
- Nošenje sončnih očal za zaščito otroških oči
Otroške oči so bolj občutljive, zato zaščita oči ni odveč – lahko v obliki sončnih očal, kapice s šiltom ali klobučkom.
Naravni mehanizmi za zaščito očesa pred močnim soncem
Človeško oko se je od nekdaj razvijalo ob prisotnosti sonca. Ima naravni mehanizem, ki preprečuje, da bi premočna svetloba poškodovala mrežnico: ob obilici svetlobe se zenica skrči, ob pomanjkanju svetlobe pa se razširi. Večanje in manjšanje mišice nadzorujeta cirkularna in radialna mišica. Najmanjši premer zenice je okoli 2 mm, največji pa okoli 8 mm. Oko torej deluje po podobnem principu kot zaslonka pri fotografskem aparatu.
Še zanimivosti: zenice sicer ne reagirajo smo na svetlobo, temveč tudi na notranja občutja. Ko smo sproščeni, so zmanjšane, ko pa smo v situaciji boj ali beg, se razširijo. Prav tako se povečajo ob pogledu na ljudi, ki so nam simpatični.
Sončna svetloba za zdravje hormonskega sistema
Da lahko češerika in z njo povezan hormonski sistem pravilno delujeta, je potrebna zadostna količina nefiltrirane sončne svetlobe. Češerika sončno svetlobo pretvori v elektrokemični impulz, ki vpliva na delovanje hipotalamusa, še enega izmed glavnih nadzornikov delovanje hormonskega sistema. Od tam potujejo dražljaji do hipofize, ki je prav tako pomemben del hormonskega sistema. Stik sončne svetlobe z očesom ima torej veliko bolj daljnosežne posledice na hormonsko stanje, kot bi si morda mislili.
Pretirano nošenje sončnih očal povzroči hormonske motnje, pri otrocih pa težave v razvoju. Ker je sončna svetloba soudeležena pri nastajanju serotonina (»hormona sreče«), se lahko ob pomanjkanju naravne sončne svetlobe pojavijo motnje razpoloženja. Serotonin je poleg tega odgovoren za nadzor nad apetitom, zmanjševanje utrujenosti, regulacijo telesne temperature, krepitev imunskega sistema in spolnega sla. Njegovo delovanje je nasprotno melatoninu.
Ob stalnem nošenju sončnih očal se močno zmanjša nastajanje serotonina, kar povzroči občutke potrtosti, cikel izmenjevanja spanja in budnosti pa se poruši.
Antioksidanti – naša »notranja sončna očala«
Oko potrebuje le manjši del UV-svetlobe, ki ga absorbira očesna leča, preostali del pa prefiltrira. UV-sevanje je seveda vedno povezano z nastankom prostih radikalov, za odstranjevanje oz. nevtralizacijo katerih telo potrebuje zadostno mero antioksidantov. Poleg biotina in vitamina C so za oči najpomembnejši karotenoidi iz sadja in zelenjave.
Med njimi velja omeniti betakaroten, ki se nahaja v vseh rdečih in oranžnih, pa tudi v nekaterih zelenih sadežih in zelenjavi. Najboljši viri betakarotena so suhe marelice, korenje, melone, listnata zelenjava, ohrovt, regrat ter algi spirulina in klorela. Iz skupine karotenoidov prihajata tudi lutein in zeaksantin, ki se prav tako nahajata v prej omenjenih živilih. Lutein in zeaksantin učinkovito varujeta pred degeneracijo očesne makule.
V izvlečku žafrana bomo naš dve izjemni snovi za zdravje oči: astaksantin in antioksidativni kompleks krocina in krocetina. Najboljši učinek bodo dosegli ob sočasnem jemanju kurkumina. Kurkumin se v veliki meri nahaja v indijski začimbi kurkumi. Z njo lahko popestrimo okus in barvo rižot ter številnih drugih jedi, hkrati pa okrepimo telo z močnim antioksidantom. Kombinacija teh snovi je nepogrešljiva ob veliki izpostavljenosti sončni svetlobi in svetlobi računalniškega ekrana.
Potrebujemo ob takšni preskrbi s hranili sploh še sončna očala?
100% UV-zaščita, ki jo nudijo moderna očala, zagotovo ni potrebna, niti smiselna, saj filtriranje deloma opravi že človeško oko. Sončna očala so v nekaterih primerih sicer smiselna iznajdba zadnjih stoletij, pa vendar ne pozabimo, da so naši predniki brez težav shajali brez njih.
Nošenje sončnih očal tudi na oblačne dni povzroča melanholijo, slabša počutje, dolgoročno pa je lahko tudi škodljivo za zdravje, saj kot omenjeno moti izločanje hormonov. Glede na to, da imajo oči naravni obrambni mehanizem ter da lahko zdravje oči znatno podpremo z uživanjem določenih hranilnih snovi, se nam sonca ni potrebno bati. Veliko bolj nevarna je svetloba elektronskih naprav, ki jo določeni ljudje v današnjem času – žal – gledajo veliko dlje časa kot naravno sončno svetlobo.