Smrčanje – prava nočna mora

Marsikdaj je smrčanje tudi vzrok za napetosti med partnerji, ki vodi v spanje v ločenih spalnicah. V določenih primerih postane smrčanje tako hudo, da povzroči zastoje dihanja med spanjem (spalno apnejo). Na srečo obstaja kar nekaj metod, kako omiliti smrčanje ali ga celo povsem preprečiti.

Nastanek smrčanja

Do smrčanja pride, ker mehka tkiva v zadnjem delu žrela zaprejo dihalne poti. Sproščene strukture ob vdihu in izdihu zavibrirajo (običajno ob dihanju skozi usta), kar povzroči značilen zvok. Smrčanje je lahko posledica anatomske nepravilnosti struktur, ki so del dihalne poti (nosni polipi, veliki mandlji, majhna spodnja čeljust …). V tem primeru pomaga samo operativni poseg. Operacija, izvedena v splošni anesteziji, pomaga v približno 75% primerov, je pa žal nekoliko neprijetna. Smrčanje je pogostejše pri moških, kadilcih, starejših ljudeh (po 45. letu), nosečnicah, ljudeh s preveliko telesno težo, povzroča pa ga tudi hormonsko nihanje, uživanje pomirjeval, antihistaminikov, uspaval ali alkohola pred spanjem (vse te snovi namreč povzročajo sproščanje mišic). Najpogosteje se smrčanje pojavi pri ležanju na hrbtu.

Alergija kot vzrok za smrčanje

Vzrok za nastanek smrčanja gre iskati tudi v alergijah, saj otečena nosna sluznica ovira prehod zraka skozi nos. Zelo pogoste so alergije na pršice, živalsko dlako ter cvetni in hišni prah. Najboljši ukrep za omilitev alergije je zagotovo testiranje na alergene – le tako se lahko uspešno izogibamo alergenom, ki sprožijo alergijo. Iz spalnice odstranimo cvetoče rože, preproge, redno perimo zavese in posteljno perilo. Priporoča se, da hišni ljubljenčki ne spijo na posteljah. Zrak očistimo z rednim zračenjem, na voljo pa so tudi različni čistilci zraka s filtri za zelo drobne delce, ionizatorji in vlažilci zraka.

Posledice smrčanja

Čeprav je smrčanje nadležno za vse, ki ga morajo poslušati, in kot takšno predstavlja socialno motnjo, pa pri tem najbolj trpi prav tisti, ki smrči. Premagovanje dihalne ovire predstavlja za telo velik napor, zato je mogoče smrčanje razumeti tudi kot nekakšen klic na pomoč. Zaradi nezavednega naprezanja med smrčanjem prihaja do pogostih nočnih mor in zbujanja, zjutraj pa se zbujamo razdražljivi, slabo razpoloženi in utrujeni.

Spalna apneja

V približno 10% primerov je smrčanje tako hudo, da povzroča zastoje dihanja – sindrom obstruktivne apneje v spanju. Delimo ga na lažje, srednje in težje primere. O sindromu obstruktivne apneje v spanju govorimo, ko pride do prekinitev dihanja za najmanj 10 sekund petkrat na uro ali več. Spalna apneja zmanjša vrednost kisika v krvi, povišuje krvni pritisk, povzroča nemiren spanec, privede pa tudi bolezni srca, možganske kapi in drugih obolenj. Pojavlja se pri 4 – 10% moških in 2 – 6% žensk.

Diagnosticira se

• s pomočjo posebnega vprašalnika,
• pregleda struktur v ustih,
• z določitvijo apnoičnega indeksa (število prekinitev dihanja v eni uri),
• preiskavo pljučne funkcije,
• pregleda ščitničnih hormonov,
• elektroencefalograma (EEG – preiskava, pri kateri merimo električno aktivnost možganov),
• elektromiograma (EMG – preiskava, pri kateri merimo mišično napetost).

V določenih primerih mora bolnik prespati eno noč v laboratoriju za motnje dihanja. V primeru, da se odkrije sindrom obstruktivne apneje v spanju, se glede na fizično stanje svetuje hujšanje, zdravljenje hipotiroze ter uporaba nosne maske ter nosnih in ustnih vstavkov, ki preprečujejo zoženje dihalnih poti med spanjem.

Diagnostiko opravljajo na različnih klinikah, npr. Pnevmološki in alergološki ambulanti Golnik, med najbolj znanimi slovenskimi zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem smrčanja in drugih motenj dihanja med spanjem pa je Igor Fajdiga, dr. med, specialist otorinolaringolog.

Zdravljenje smrčanja

Lažje primere smrčanja lahko rešimo s spremembo položaja med spanjem. Dobro znan je trik s teniško žogico, ki si jo všijemo v žepek na zadnjo stran pižame. To nam preprečuje, da bi se med spanjem obrnili na hrbet. Pomaga tudi, če nekoliko dvignemo vzglavnik. Na voljo so nam tudi posebne pastile, pršila, nosni trakovi in vstavki za nos. Ti pripravki nam razširijo dihalne poti in utrdijo mehko nebo. Dve uri pred spanjem ne uživajmo hrane.

V težjih primerih se je potrebno poslužiti operacije, pri kateri kirurgi preoblikujejo strukture žrela, mehkega neba in jezička, odpravijo odmik nosnega pretina ali odstranijo nosne polipe. Pri otrocih se odstranijo povečani mandlji ali popravijo nepravilnosti žrelnice. Operacije so v večini primerov zelo uspešne, razen če gre za povešanje struktur zaradi starosti. V tem primeru učinki operacije niso dolgotrajni.

Pomembno je, da smrčanje vzamemo dovolj resno in ga poskušamo odpraviti, saj vpliva na kakovost našega življenja in življenja ljudi okoli nas.