Škodljive bakterije v tankem črevesju

Kaj pomeni naselitev škodljivih bakterij v črevesju?

V tankem črevesju se poleg drugih bakterij nahajajo tudi mlečnokislinske bakterije. Težava nastane, ko se te prekomerno razmnožijo. Mlečnokislinske bakterije (laktobakterije) se sicer običajno nahajajo v debelem črevesju, kjer so zaželene, opravljajo pomembne naloge in največkrat ne povzročajo nobenih težav. V tankem črevesju povzročijo fermentacijo ogljikovih hidratov (škroba in sladkorja), pri čemer se sproščajo plini, kar povzroča napihnjenost in bolečine v trebuhu.

Pri tem procesu nastaja tudi t.i. D-laktična (mlečna) kislina. D-mlečno kislino telo za razliko od L-mlečne kisline, ki je telesu lastna, saj nastaja med naravnimi presnovnimi procesi, težje prebavlja. Posledično mlečna kislina zastaja v črevesju in se lahko preko črevesne sluznice absorbira v kri, kjer povzroča zakisanost. V tem primeru govorimo o laktatni acidozi, za katero je znano, da povzroča motnje koncentracije in kratkotrajno duševno zmedenost.

Mlečnokislinske bakterije, ki zaidejo v tanko črevo, motijo delovanje prebavnih encimov, zato se hrana prebavlja počasneje in manj temeljito. V debelo črevo prispe več nepopolno prebavljenih delcev, zaradi česar morajo intenzivneje delovati tamkajšnje bakterije, kar povzroči napihnjenost.

Kakšni so simptomi naselitve škodljivih bakterij v tankem črevesju?

Tipični simptomi naselitve škodljivih bakterij v tankem črevesju vključujejo napihnjen trebuh in bolečine v trebuhu. Običajno so simptomi najbolj očitni tik po obroku, vztrajajo pa lahko kar nekaj ur, kar znatno vpliva na kakovost življenja. Pojavita se lahko tudi driska ali zaprtje, tako da simptomi močno spominjajo na znake sindroma razdraženega črevesja. Prav zato ne preseneča, da se naselitev škodljivih bakterij v tankem črevesju velikokrat pomotoma diagnosticira kot sindrom razdraženega črevesja.

Poleg prej omenjenih simptomov se lahko (ni pa nujno!) tako pri naselitvi škodljivih bakterij v tankem črevesju kot tudi pri sindromu razdraženega črevesja pojavijo motnje koncentracije, zmedenost in nejasnost misli. Razlog za pojav teh simptomov leži v prisotnosti D-mlečne kisline, ki deluje toksično na možganske celice in lahko povzroči omenjene kognitivne motnje. Negativno vpliva na procese razmišljanja in celo na dojemanje časa. Tudi ti simptomi so najbolj intenzivni takoj po obroku in včasih vztrajajo nekaj ur.

Naselitev škodljivih bakterij na dolgi rok vodi v pomanjkanje hranilnih snovi in izgubo teže zaradi motene prebave in absorpcije hranilnih snovi. Najpogosteje se pojavi pomanjkanje vitamina B12.

Kako pride do naselitve škodljivih bakterij v tanko črevo?

Največkrat leži težava v nepravilnem zapiranju t.i. ileocekalne zaklopke. Ta se nahaja na prehodu med tankim in debelim črevesje. Pri zdravem človeku skrbi, da se deloma prebavljena kaša ne more vrniti iz debelega črevesja nazaj v tanko črevo.

Do okvare ileocekalne zaklopke pride v prvi vrsti zaradi napihnjenosti in plinov, ki jih povzročijo preobčutljivosti na živila in prehranske alergije, preobilni obroki, prevelika količina balastnih snovi, nezdrava prehrana in neprimerno kombiniranje živil. Po drugi strani pa zadostuje že eno samo kronično zaprtje zaradi upočasnjene peristaltike (gibanja) črevesja, da se poruši ravnovesje črevesne flore. Razloge za zmanjšano peristaltiko črevesja in na splošno za naselitev škodljivih bakterij v tankem črevesju gre iskati v:

• jemanju antibiotikov;
• sladkorni bolezni;
• zdravilih, ki zapirajo (zdravila za zdravljenje depresije, Parkinsonove bolezni, odvajala, prehranska dopolnila z železom);
• zaviralcih protonske črpalke, torej zdravilih za zdravljenje zgage in refluksa. Želodčna kislina onemogoča, da bi presežek bakterij iz npr. jogurtov in fermentiranih živil zašel v tanko črevo. Zaviralci protonske črpalke pa močno zavirajo nastajanje želodčne kisline, zato bakterije uhajajo v tanko črevo.
• operativni posegi zaradi debelosti (bypass);
• fistule v predelu med tankim in debelim črevesjem;
• divertikel (izbočenje črevesne stene v obliki mešičkov);
• uživanje alkohola;
• bolezni, kakršna je celiakija, zmanjšano delovanje trebušne slinavke, zamaščenost jeter, itd.
• uživanje hrane, ki je bogata s fruktozo, laktozo, fruktani, galaktani in polioli (jabolka, avokado, češnje, fige, breskve, slive, agavin sirup, koruzni sirup, žita, mlečni izdelki, čebula, česen, soja, stročnice, sladili ksilitol in sorbitol).
• uživanje prebiotikov (npr. inulina);
• uživanje probiotikov.

Kako lahko zmanjšamo možnost za naselitev škodljivih bakterij v tankem črevesju?

Vsi ukrepi, ki pripomorejo k zdravemu nivoju želodčne kisline, lahko ščitijo tudi pred naselitvijo škodljivih bakterij v tankem črevesju (zdrava prehrana, počasno in temeljito žvečenje hrane, uživanje obroka sede in v miru, uživanje grenčic v primeru pomanjkanja želodčne kisline, previdnost pri jemanju zdravil, ki poškodujejo želodčno sluznico…).

Tudi delovanje trebušne slinavke igra pomembno vlogo. Zadostna količina prebavnih encimov iz trebušne slinavke namreč preprečuje presežek bakterij v tankem črevesju. Enako velja za jetra in žolčnik.

Če je le mogoče, uživamo hrano, ki pospešuje prebavo, saj se je zaprtjem potrebno na vsak način izogniti.

Kako se diagnosticira naselitev škodljivih bakterij v tankem črevesju?

Naselitev škodljivih bakterij v tankem črevesju je relativno enostavno prepoznati in sicer z vodikovim dihalnim testom. Test opravljamo na tešče v gastroenterološki ambulanti. Preiskovana osebe popije mešanico in sladkorja (mlečnega, sadnega, itd.).

V naslednjih 4 urah mora vsake pol ure pihniti v vrečko. Izdihani zrak se nato testira na vsebnost vodika in metana – to sta plina, ki nastajata v črevesju iz zaužitega sladkorja. Če telo teh sladkorjev ne prebavi v tankem črevesju, jih v debelem črevesju porabljajo bakterije in pri tem tvorijo pline.

Ti plini deloma prehajajo v pljuča, kar lahko zaznamo v izdihanem zraku. Test ni nevaren ali boleč, le v primeru intolerance na laktozo, fruktozo in druge sladkorje lahko po testu občutimo napenjanje. V primeru suma na naselitev škodljivih bakterij v tankem črevesju se uporabi mešanica glukoze in vode, saj se glukoza pri zdravem človeku v celoti resorbira v predelu tankega črevesja.

V kolikor se v 30 do 60 minutah po zaužitju mešanice dvigne nivo vodika v krvi, obstaja sum na naselitev škodljivih bakterij v tankem črevesju, sicer pa ga lahko z precejšnjo verjetnostjo lahko ovržemo.

Kako uradna medicina zdravi naselitev škodljivih bakterij v tankem črevesju?

Zdravniki v primeru suma na naselitev škodljivih bakterij v črevesju predpišejo antibiotik, najpogosteje rifaximin (npr. Xifaxan). Njegova posebnost je ta, da se skorajda ne absorbira v krvni obtok, temveč deluje le v predelu črevesja.

Zdravniki morajo biti pri predpisovanju zdravila skrajno previdni, saj je po svojem delovanju zelo podoben antibiotiku, s katerim se zdravi tuberkulozo. V primeru pretiranega predpisovanja bi se lahko pojavila rezistenca bakterij na tovrstne antibiotike, kar bi pomenilo hud zdravstven problem.

Kljub temu nekateri zdravniki predpisujejo rifaximin za zdravljenje pretirane razmnožitve škodljivih bakterij v tankem črevesju. Antibiotiki delujejo v nekaterih primerih, v drugih primerih pa se težave vrnejo in potrebnih je več terapij, ki pa še zdaleč ne zagotavljajo uspeha pri zdravljenju.

Zeliščna terapija je pri zdravljenju naselitve škodljivih bakterij v tankem črevesju enako učinkovita kot antibiotiki

Maja 2014 je izšla študija, ki so jo izvedli v različnih ameriških klinikah. V njej so primerjali delovanje rifaximina za zdravljenje naselitve škodljivih bakterij v tankem črevesju v primerjavi z alternativnimi rastlinskimi terapijami.

Rezultati so pokazali, da so terapije z zelišči enako učinkovite kot zdravljenje z antibiotiki. Izkazalo se je, da pomagajo celo tistim, pri katerih rifaxamin ni imel učinka. Zelišča, ki izkazujejo antimikrobno oz. antibiotično delovanje so: preslica, mačji krempelj, timijan, pehtran, oljka, koper, pelin, kvasija, navadni rman, origano, žajbelj, citronska melisa, ingver in rabarbara.