Povrnimo si naravno sposobnost sluha

Nepogrešljivi sluh

Kaj šumi tam v grmu? Se mi približuje avtomobil? Kdo prepeva to nepozabno pesem?

Sluh je pomembno čutilo, ki nam omogoča interakcijo z okoljem in soljudmi. Filozof Immanuel Kant je dejal, da nas nezmožnost videnja loči od stvari, nezmožnost slišanja pa od ljudi.

Je eno prvih čutil, ki se pri ljudeh razvije že v četrtem tednu nosečnosti. Je edini organ, ki se že v maternici razvije do popolnosti. Je eden zadnjih organov, ki po smrti ugasnejo. Deluje 24 ur na dan in nikoli ne »izklopi« (tako kot vid ponoči). Uho, ki je zgrajeno desetkrat bolj kompleksno od očesa in razlikuje med 400.000 različnimi toni, je pravi mali čudež narave. Pri sesalcih uho skrbi tudi za ohranjanje ravnotežja.

Sestavljeno je iz notranjega, srednjega in zunanjega ušesa. Zunanje uho deluje kot antena, ki lovi zvoke in jih usmerja v notranjost proti bobniču, ki niha. Zvočni valovi se s pomočjo 16.000 drobnih dlačic v polžu spremenijo v električne impulze, ki nato po slušnem živcu prispejo v možgane. V možganih se živčni impulzi pretvorijo v nam razumljiv govor, poke, glasbo, šume in druge zvoke.

S pomočjo sluha se socializiramo in izražamo svoje mnenje, orientiramo v prostoru (zato imamo dve ušesi), sproščamo s prijetnimi zvoki in obvarujemo pred nevarnostmi (npr. v cestnem prometu). Sposobnost sluha je povezana tudi s kognitivnimi sposobnosti, npr. sposobnostjo pomnjenja in koncentracije.

Izguba sluha

Izguba sluha ne boli, zato jo marsikdo ignorira. Izgubljamo ga počasi, zaradi česar sprememb pogosto ne opazimo. Po grobih ocenah je naglušnih 16% odraslih, pri vsakem 4. mladoletniku pa je mogoče zaznati poškodbe sluha, ki jim botruje predvsem dolgotrajno poslušanje glasne glasbe.

Problematična ni samo dolgotrajna uporaba slušalk, temveč tudi poslušanje glasbe v MP3 formatu, pri katerem so najnižji in najvišji toni porezani. Na dolgi rok začne možganom primanjkovati treninga za določene frekvence.

Podobno škodljiva je stalna izpostavljenost glasbi v nočnih klubih, lokalih, trgovinah, avtobusih in fitnes centrih.

Izguba sluha se pri številih ljudeh odraža z izgubo tridimenzionalnega sluha – nezmožnostjo, da v prostoru odkrijemo, od kje prihaja zvok. Dobra novica ob tem pa je, da je mogoče sposobnost sluha v prostoru s treningom pridobiti nazaj. Znanstvenik Anton Stucki je postavil tezo, da sta notranja in zunanja orientacija tesno povezani s sluhom, saj uho deluje kot orientacijska točka telesa v prostoru.

Sposobnost sluha je v veliki meri povezana tudi s psiho. Starejši ljudje, ki se želijo odmakniti od hrupa iz okolice, se pogosto naučijo ignorirati določene zvoke. Podobno se dogaja, ko se pripravljamo na glasen verbalni prepir – telo poskuša »utišati« pretirane dražljaje iz okolja.

Prav zato imajo travmatični dogodki iz otroštva (prepiri staršev), odraščanje v degradiranem okolju z veliko zvočnega onesnaževanja ali v času vojne močan vpliv na sluh v poznejših letih. Telo selektivno izklaplja glasne zvoke, saj se na podlagi preteklih izkušenj želi ubraniti pred stresom, ki jih povzročajo.

Ukrepi za preprečevanje slabšanja sluha

• Opustimo kajenje. Kajenje zmanjšuje dotok krvi in kisika, ki sta ključnega pomena za delovanje celic v notranjem ušesu.
• Uživajmo magnezij, cink in vitamine skupine B, ki izboljšujejo prekrvavitev v ušesih, varujejo drobne dlačice v ušesih in zmanjšujejo verjetnost ušesnih vnetij.
• Redno odstranjujmo ušesno maslo, ki ob nakopičenih količinah povzroča slabši sluh. Toda pozor, manjša količina ušesnega masla je nujno potrebna, saj preprečuje vdor umazanije v globlje dele ušesa. S pripomočki, kot so vatirane palčke za ušesa, nikakor ne smemo iti pregloboko. Odvečno ušesno maslo lahko poskusimo stopiti s parafinskem oljem, mineralnim oljem iz lekarne ali pa opravimo izpiranje ušes pri zdravniku.
• S petjem krepimo dovzetnost za različne tone in melodije, poleg tega pa je zabavna, sproščujoča in družabna aktivnost.
• Znižajmo glasnost. Pri poslušanju glasbe ali gledanju televizije ne pretiravajmo z glasnostjo. Na koncertih ali pri delu v glasnih proizvodnih obratih uporabljamo zaščitne čepke ali slušalke.
• Preverimo stanje sluha. Najzanesljivejši test izvedemo pri zdravniku, nekaj bolj preprostih pa najdemo tudi na svetovnem spletu.
• Rešujmo križanke. Sluh se ne dogaja samo v ušesih, temveč tudi v možganih. Zato je pomembno, da s križankami, rebusi, sudokom in podobnimi ugankami krepimo razmišljanje.
• Meditacija je odlična rešitev za sproščanje stresa in usmerjanje fokusa – tudi na zvoke, ki nas obdajajo. Podoben učinek imajo tudi dihalne vaje in fokusna terapija.
• Bodimo pozorni na simptome, ki kažejo na težave z ušesi: bolečino, moteče srbenje, iztekanje tekočine iz ušesa, občasne vrtoglavice, nenadno piskanje ali slabše gibanje obraza. Pravočasno reševanje težav z ušesi zmanjša možnost nadaljnjih okvar.

Vaje za izboljšanje sluha

• Orientacija v prostoru

Izgubljeno sposobnost lociranja izvora zvoka v prostoru si lahko povrnemo. Pri izvajanju vaj naj nam pomagajo družinski člani. Na enem ali več zvočnikih predvajajmo glasbo (na prijetni glasnosti), ob tem pa naj se nekdo premika po prostoru in izgovarja kratke stavke. Zaprimo oči in poskušajmo ponoviti stavke ter ugotoviti, kje stoji oseba, ko jih izgovarja.

Glasba v ozadju predstavlja dodaten izziv za možgane, ki morajo fokus usmeriti zgolj na določen zvok. Z rednim treningom bomo opazili, da se naš sluh izostri.

• Sprehod v naravno okolje

Odpravimo se na plažo, v gozd ali kamorkoli, kjer je malo zvokov človeškega izvora. Usedimo se in v zvezek zapišimo vse zvoke, ki jih zaznavamo – veter, ptice, valove, čričke, šumenje listov …

• Gibalne vaje

Preprost gibalne vaje povečajo pretok krvi v predel ušes. Ena izmed njih je premik glave iz leve v desno in nazaj (kot bi odkimavali) ter gor in dol (kot bi prikimavali). Odlično se obnesejo tudi jogijske vaje, kot je npr. kobra (ležanje na hrbtu, roke iztegnjene pod rameni, dvig torza navzgor) ali mačka-kamela (začnemo na kolenih in rokah, hrbet najprej obrnemo navzgor, v »grbo«, nato jo vbočimo navznoter).