Pomanjkanje fosforja

Fosfor

Fosfor je nujno potreben mineral, ki ga telo potrebuje za mineralizacijo kosti in zob. Čeprav zdravje kosti navadno povezujemo s kalcijem, je fosfor pri tem procesu prav tako pomemben. Za mineralizacijo je potrebna visoka koncentracija kalcijevih in fosfatnih ionov, sicer se lahko pojavijo bolezenska obolenja, kot je npr. rahitis pri otrocih in osteomalacija pri odraslih.

Sodeluje tudi pri drugih procesih, kot so presnova in shranjevanje energije ter vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu. Največ fosforja se nahaja v živilih, bogatih z beljakovinami (mlečni izdelki, losos, jajca, meso, ribe), pa tudi v žitih. Naravni fosfat je organsko vezan na različne komponente, zato ga lahko telo izkoristi le 50-80%. Veliko lažje absorbira fosfor v obliki fosfatov, ki se kot aditivi (emulgatorji, stabilizatorji, sredstva za uravnavanje kislosti) dodajajo številnim predelanim živilom. Večina fosfata se absorbira v tankem črevesju, manjši delež pa se izloči z blatom.

Priporočen dnevni odmerek za dojenčke znaša 275 mg dnevno, za majhne otroke okoli 460 mg, za odrasle in nosečnice pa okoli 1250 mg.

Simptomi pomanjkanja fosforja (hipofosfatemije)

Pomanjkanje fosforja prepoznamo po naslednjih simptomih: utrujenost, oslabljene kosti, pomanjkanje energije, sladkorna bolezen, napadi tesnobe, nepravilno dihanje, nihanje teže, otopelost, šibkost, otrdelost sklepov in razdražljivost. V kolikor se pomanjkanje fosforja pojavi pri otrocih, imajo lahko težave pri razvoju kosti ali zob. Pomanjkanje fosforja se lahko diagnosticira s pregledom krvi pri zdravniku. Zdrava oseba ima v krvi nekje med 2,5 in 4,5 miligrami fosforja na deciliter krvi. V pomoč nam bo tudi pregled z napravo Oligoscan, ki nas v le nekaj minutah obvesti o stanju vitaminov, mineralov in težkih kovin v telesu.

V katerih primerih pride do pomanjkanja fosforja

• Nepravilna prehrana: enolična prehrana, stradanje ali prehranske motnje povzročijo zmanjšan vnos fosforja.
• Bolezni, kot so sladkorna bolezen, alkoholizem ali motnje absorpcije, povzročijo povečane izgube oz. zmanjšano absorpcijo fosforja
• Pomanjkanje vitamina D: pomanjkanje vitamina D se zdi eden od najverjetnejših povzročiteljev pomanjkanja fosforja. Vitamin D namreč prispeva k normalni absorpciji oz. uporabi tako kalcija kot tudi fosforja. V primeru primanjkljaja vitamina D (kar dandanes ni nobena redkost) se posledično pojavi pomanjkanje fosforja. Za razliko od fosforja se vitamin D pojavlja v zelo majhnih količinah v zelo maloštevilnih živilih. Pomanjkanje vitamina D je problem tako v svetu kot tudi v Sloveniji, kjer se ocenjuje, da približno polovica otrok ne dosega priporočenega dnevnega vnosa vitamina D. Problem je še bolj izrazit v zimskem času, ko je izpostavljenost sončni svetlobi manjša. Priporočen dnevni odmerek vitamina D znaša 20 µg, najdemo pa ga v mastnih ribah, ribjem olju, jetrih in jajčnem rumenjaku.
• Nepravilno delovanje celičnih membran: pomanjkanje fosforja je velikokrat povezano s poškodovanimi celičnimi membranami in nakazuje na slabo delovanje mitohondrijev, ki so energetske centrale naših celic. Lahko nam, poleg fosforja, tudi primanjkuje glutationa, zato smo utrujeni, šibki, se hitro zasopemo.

Vas zanima kolikšna je vaša zaloga fosforja?

Naročite se na testiranje Oligoscan in v nekaj sekundah boste izvedeli, kateri od 21 mineralov vam manjka in katera od 15 težkih kovin vam povzroča težave.

Naročila sprejemamo na spletni strani www.testmineralov.si >>>