Minerale, ki jih potrebuje nekoliko več, imenujemo makroelementi. Sem sodijo natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, fosfor in žveplo.
Elemente, ki človeško telo potrebuje v resnično majhnih količinah (pravimo, da nastopajo v sledeh) imenujemo mikroelementi. Sem prištevamo železo, jod, baker, cink, kobalt, krom, selen, fluor, vanadij, silicij, mangan in molibden.
Rudninske snovi prejemamo izključno preko prehrane, saj telo (za razliko od nekaterih vitaminov) ni zmožno tvoriti nobenega minerala. Pomanjkanje mineralov pri ljudeh ni tako redko, kljub temu, da jih najdemo v hrani rastlinskega kot tudi živalskega izvora. Morebitne presežke mineralov telo izloča z blatom, urinom in znojem.
Pomen mineralov
Minerali so nujni za delovanje in ohranjanje mišičevja, kosti, zob in živčevja. Otroci in mladostniki, ki še rastejo, imajo povišane potrebe po kalciju in fosforju.
Športniki morajo paziti na vnos natrija in klora (elektrolitov), saj ta dva minerala uravnavata količino vode v telesu. Ta dva minerala se pri športni vadbi izločata z znojem, zato je ta po okusu slan. Največje izgube se pojavljajo pri začetnikih, pri dobro treniranih športnikih so izgube elektrolitov preko znoja manjše. Telo skrbi, da so minerali in voda v telesu v ravnovesju.
Zaradi izločenega natrija želi telo z urinom izločiti presežno količino vode, kar lahko privede do dehidracije. Pijače športnikov naj bi tako vsebovale dodane elektrolite (kalcij, natrij, magnezijev klorid, vodikov fosfat in hidrogen karbonat). Domači napitek z elektroliti si lahko pripravimo iz 3 decilitrov vode, 1 žlice medu (ali drugega naravnega sladila) ter ¼ čajne žlice morske ali himalajske soli. Za boljši okus lahko dodamo tudi limonin sok.
Povečane potrebe po določenih mineralih imajo nosečnice. V času nosečnosti moramo paziti na nivo železa, ki skrbi za prenos kisika do ploda. Uživamo živila s kalcijem (vsaj 1 gram dnevno), iz katerega nastaja otrokov skelet. Najdemo ga v špinači, mleku, lososu in zelju. Zadostna količina mineralov nevtralizira kisline tako pri materi kot tudi plodu. Če v času nosečnosti nismo pozorni na zadosten vnos mineralov, se odvečne snovi in odpadne kisline začnejo nabirati na trebuhu, stegnih in zadnjici, kar botruje nastanku celulita.
Ženskam v zrelih letih (pa tudi nekaterim moškim) pogosto primanjkuje mineralov, predvsem kalcija, železa, magnezija in cinka. Pri starejših ženskah zaradi zmanjšanega nastajanja hormona estrogena prihaja do izgubljanja kostne mase, kar vodi v osteoporozo. Priporoča se uživanje prehranskih dopolnil z magnezijem in kalcijem. Z uživanjem vitamina D ter jogurta, kislega zelje, sirotke in kisle repe, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije, bomo znatno zvišali absorpcijo kalcija.
Pomanjkanje in presežek mineralov
Moderen način predelave hrane je kriv za manjšo vsebnost mineralov v njej. Hiter in stresen življenjski tempo mnogo ljudi vodi v uživanje prazne in enolične hrane, ki ne more zadovoljiti potreb po različnih mineralih. Pogosti razlogi za pomanjkanje mineralov so tudi kontracepcijske tablete, antibiotiki, diuretiki, stres, aditivi v hrani, antidepresivi, alkohol in kajenje.
Pomanjkanje določenega minerala lahko povzroči presežek drugega, saj se telo trudi, da bi obdržalo idealno razmerje med njimi. Simptomi pomanjkanja mineralov so utrujenost, izguba apetita, brezvoljnost, slabokrvnost, občutek mrazenja, bolečine v mišicah, vrtoglavica, motnje spanja in nekateri drugi simptomi.
Minerali z antioksidativnim delovanjem
Nekateri minerali se ponašajo z antioksidativnim delovanjem. To pomeni, da telesne celice ščitijo pred napadi prostih radikalov, ki so stranski produkt oksidacije. Prosti radikali povzročajo poškodbe vitalnih delov celic, kar v nekaterih primerih privede celo do rakavih obolenj. Ker so prosti radikali zelo nestabilni in reaktivni, velikokrat povzročajo verižne reakcije, pri katerih vseskozi nastajajo novi radikali.
Povečano število škodljivih prostih radikalov imenujemo oksidativni stres, stanje pa je mogoče obvladovati z zadostnim uživanjem antioksidantov. Med antioksidante prištevamo nekatere vitamine, minerale in sekundarne rastlinske snovi. Minerali z antioksidativnim delovanjem so: selen, cink, baker, magnezij, krom in nekateri drugi elementi v sledeh.