Pljuča – eden izmed petih organov za razstrupljanje

Razstrupljanje | 20. 10. 2017

Pljuča spadajo poleg ledvic, jeter, kože in črevesja med organe, preko katerih se telo razstruplja, torej skoznje izloča škodljive snovi. Čeprav so pljuča odgovorna za dihanje, ki je bržkone najpomembnejša življenjska funkcija telesa, pa zdravje pljuč mnogokrat postavimo na stranski tir. Z gibanjem po svežem zraku, izvajanjem dihalnih vaj in zdravim življenjskim slogom lahko poskrbimo, da bodo pljuča čista, dihanje pa globoko in mirno.

Pljuča – eden najpomembnejših organov v telesu

Pljuča so organ, ki spada k dihalom in leži v prsnem košu. Sestavljene so iz dveh pljučnih kril. Med njima se nahaja prostor, imenovan medpljučje, kjer ležijo srce, požiralnik, sapnik ter živci in žile. Sama pljuča niso oživčena, zato v primeru bolezni ne čutimo bolečine. Pomembno se je zavedati, da se pljuča za razliko od jeter ne obnavljajo, zato sistematičnega uničevanja s cigaretnim dimom ne bodo pozabile in odpustile. Čeprav lahko ljudje dihamo s samo enim pljučnim krilom, pa je takšno dihanje izrazito oteženo. Temeljito čiščenje pljuč se ne priporoča samo kadilcem in ljudem s kroničnimi pljučnimi boleznimi, temveč tudi vsem ostalim.

Dihanje, gonilo življenja

Pri dihanju se pljuča razširijo in zrak lahko vstopi vanje. Pri vdihu v telo vstopi kisik, z izdihom pa telo izloča ogljikov dioksid. Zrak pride do pljuč preko nosu (lahko tudi ust) in sapnika. Hitrost dihanja je odvisna od spola in starosti (otroci in ženske dihajo hitreje), pa tudi od telesne aktivnosti (med tekom se hitrost dihanja lahko poveča tudi do šestkrat). Z rednim gibanjem na svežem zraku bomo dosegli, da bodo imela pljuča večjo kapaciteto, na ta način pa se bo tudi telo učinkoviteje razstrupljalo. Gibanje prav tako povečuje število rdečih krvničk, zato so celice bolje preskrbljene s kisikom.

Pravilno dihanje

Večina ljudi v današnjem tempu življenja diha plitvo, površno, brez uporabe prepone (prsno dihanje). Prsno dihanje je posledica stresa, napetosti, nepravilne drže ali pretesnih oblačil. Takšno plitvo dihanje ne prečisti pljuč v celoti. Pri dihanju s trebušno prepono uporabljamo tudi spodnji del pljuč. Ali pri dihanju uporabljamo prepono, lahko preverimo s preprostim trikom: na trebuh položimo desno roko, na prsni koš pa levo. Če se pri dihanju dviguje trebuh, torej desna roka, potem dihamo pravilno (dovolj globoko, s trebušno prepono).

Akutne in kronične bolezni pljuč

Ker pljuča niso oživčena, nas številna pljučna obolenja ne bolijo. Lahko pa se pojavi bolečina na notranji strani pljučne stene ali na obrobju pljuč. Možne vzroke za bolečine gre iskati v obolenjih, kot je pljučnica, draženje ali vnetje zgornjih dihal (porebrne mrene, sapnice…), pljučni rak, poškodbe pljuč… Pljuča prizadenejo tudi kronična obstruktivna pljučna bolezen (še posebej kadilce), sarkoidoza, pljučna fibroza, cistična fibroza in astma. Z zdravljenjem pljuč se ukvarjajo zdravniki pulmologi.

Razstrupljanje pljuč

Da bodo pljuča lahko nemoteno opravljajo svojo razstrupljevalno funkcijo, je potrebno poskrbeti, da so očiščena tudi sama.

Pri prečiščevanju pljuč pomaga upoštevanje tehnike pravilnega dihanja, pa tudi uživanje določenih živil. Blagodejni učinek nanje ima uživanje česna, ingverja, pomaranč, rožmarina, zelenega čaja, sladke koruze in koprivinega čaja. Ta živila so močni antioksidanti, poleg tega pa vsebujejo tudi koristne vitamina in minerale, ki podpirajo delovanje pljuč.

Zoper nadležni kašelj uživamo slezov ali koromačev čaj, čaj črnega bezga, sirup iz smrekovih vršičkov, bezgov sirup in med s timijanom. Za lažje dihanje uporabljamo solne inhalatorje in inhalatorje, v katere nakapamo nekaj eteričnega olja (npr. evkaliptusovo eterično olje).

Verjetno ni potrebno poudarjati, da je kajenje izredno škodljiva navada, tako za pljuča kot tudi za denarnico. Ne škoduje samo kadilcem, temveč tudi ljudem okoli njih, ki vdihavajo cigaretni dim (pasivni kadilci). Pljučni rak je pri moških ena najpogostejših oblik rakavega obolenja, v kar 80 – 90% primerih pa nastanku bolezni botruje kajenje. Ne uničujmo življenjsko pomembnega organa z nevarnimi strupi! Uživajmo živila s protirakavim delovanjem, kot so ananas, brokoli, oljčno olje, polnozrnati kruh, grozdje, grenivka, rdeča pesa … Pijmo veliko vode in se odpravimo v savno, da strupe izločimo preko znojenja.

Izrazitega pomena za zdravje pljuč ima tudi zmerno gibanje (vsaj 30 minut na dan). Poskrbimo, da se med vadbo oz. gibanjem vsaj nekajkrat zadihamo. Skladno s kondicijo se bo povečala tudi kapaciteta pljuč. Ljudje, ki živijo v urbanih središčih, vdihavajo veliko onesnaženega zraka, kar otežuje delovanje pljuč kot razstrupljevalnega organa. Vzemimo si čas za izlete v neokrnjeno naravo – v gozd, v gore ali k morju.

Pljuča in vpliv čustev

Ne zastruplja nas samo okolje, temveč tudi negativna čustva. Po tradicionalni kitajski medicini so pljuča povezana z žalostjo. Ko smo žalostni, dihamo plitvo, nezadostno. Celice dobijo manj kisika, nabira se ogljik. Tudi zaskrbljenost se odraža na pljučih. Občutimo jo kot nelagodje, stiskanje in dušenje v prsnem košu. Ozavestimo svoja čustva in se spopadimo s potlačenimi čustvi, ki nas hromijo – duševno zdravje se namreč odraža tudi na ravni telesa.

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.