Od naše prehrane je odvisno, kdaj bomo umrli

Rezultati krvnih preiskav po 30-ih dneh zdrave prehrane so bili neverjetni. Slab holesterol (LDL) se je v povprečju zmanjšal za 33 odstotkov, krvni tlak za 8, trigliceridi so se izboljšali za 14 in gostota krvi za 26 odstotkov.

Vnetni procesi so normalna reakcija telesa na poškodbe tkiv, ugrize in pike, bakterije in viruse. Telo odreagira z vročino, tresavico, utrujenostjo, pordelo in srbečo kožo. Ti vnetni procesi sami po sebi niso nič slabega. Problem pa nastane, ko postanejo kronični in začnejo uničevati zdravo tkivo.

Kronični vnetni procesi nastanejo predvsem zaradi napačne prehrane, ki:

• je zelo predelana (toplotno, kemično);
• vsebuje preveč sladkorja, izolirane ogljikove hidrate in slabe maščobe;
• ima premalo esencialnih mikrohranil in vitalnih snovi (mineralov, vitaminov).

Zaradi kroničnih vnetnih procesov nastanejo bolezni kot so:

• diabetes,
• visoki krvni tlak,
• previsok holesterol,
• srčne bolezni,
• težave s sklepi,
• Alzheimerjeva bolezen.

Tudi avtorji študije so bili presenečeni nad pozitivnimi rezultati. Poleg tega do sedaj ni obstajala nobena študija, ki bi raziskala vpliv prehrane na tako veliko število zdravstvenih dejavnikov.

Naši predniki so se prehranjevali popolnoma drugače kot mi. Velika razlika je bila predvsem pri eni skupini živil – ogljikovih hidratih. V dolgem evolucijskem razvoju so se ljudje prehranjevali z jagodami, listnato in gomoljno zelenjavo, oreški, jajci, mesom in ribami, pa tudi z insekti in gobami. Vsa ta živila imajo nekaj skupnega: nizek glikemični indeks.

Glikemični indeks (GI) je dogovorna enota, ki opisuje vpliv ogljikovih hidratov v živilu na raven krvnega sladkorja. Višja je vrednost, bolj se bo dvignil krvni sladkor po zaužitju tega živila. Kar si ne želimo, o čemer smo že pisali v tem članku.

Za izhodišče so vzeli grozdni sladkor z vrednostjo IG 100. Za slaba živila veljajo tista, ki imajo IG višji od 70 (pecivo in kruh, beli riž, koruza, krompir), zaželjeno je IG pod 50. Zelenjava ima IG okrog 30.

Prehrana naših prednikov je torej zato aktualna tudi danes, saj na naraven način regulira krvni sladkor in preprečuje nastanek civilizacijskih bolezni.

Še ena študija: paleo proti mediteranski dieti

Švedski znanstveniki so zgornjo trditev potrdili s še eno študijo. Sodelujočim v raziskavi, ki so 12 tednov jedli tako kot naši predniki v kameni dobi (znana je pod imenom paleo dieta), se je krvni sladkor zmanjšal za 26 odstotkov. V primerjalni skupini, ki je jedla po mediteranski dieti, pa samo za 7 odstotkov.

Razlog za boljše rezultate v paleo skupini je zelo preprost: v mediteranski dieti je več živil z višjim glikemičnim indeksom in manj antioksidantov. Še vedno je mediteranska dieta zdrav način prehranjevanja, če jo primerjamo s prehrano povprečnega Zahodnjaka. Ampak, še bolj zdrava je paleo dieta, predvsem ko gre za krvni sladkor in kronične vnetne procese.