Vsa živila, ki jih hitro pripravimo, imenujemo »Fast Food«, oziroma po slovensko, hitra prehrana. Hiter način priprave obrokov je postal že stalnica, saj nam prihrani čas, olajša pripravo hrane, pa še radi jemo takšna živila. Ponudba lokalov s hitro prehrano je velika, skoraj v vsakem večjem kraju najdemo stojnico s kebabom, pico, burekom ali hot dogom.
Obroke s hitro prehrano najdemo celo na šolskih jedilnikih. Zato je zelo verjetno, da otroci takšen obrok dobijo v šoli, ga pojejo za kosilo na poti domov in še doma. Njihove brbončice se hitro navadijo na ojačevalce okusa (glutamat) v takšni hrani, predvsem pa na prefinjeno kombinacijo soli, maščob in sladkorja. Ko na krožnik dobijo zelenjavo ali solato brez »dodatkov«, se jim zdi pusta, saj imajo že popolnoma deformiran okus.
Ampak, z odraslimi ni nič drugače. Mogoče se iz otroštva še spomnijo, kakšnega okusa je imel paradižnik z vrta. In kako sladek je bil korenček ali grah. Zdaj zelenjave več ne jedo, ker je tista, kupljena v trgovini, brez okusa. Poleg tega so tudi njihove brbončice deformirane zaradi prehranskih dodatkov, ki jih živilska industrija pridno dodaja hrani za boljši okus.
V skoraj vseh restavracijah in menzah uporabljajo t.i. convenience food, predpripravljeno hrano, ki olajša delo v kuhinji, tako s časovnega kot finančnega vidika. Nekateri kritični kuharji pa pravijo, da predpripravljena hrana ni vedno cenejša od tiste, ki jo v kuhinji sami pripravijo. S stališča zdravja je predpripravljena hrana problematična zaradi dodatkov, ki jih vsebuje. Skoraj v vso dodajajo ojačevalce okusa (glutamat). O tem nezdravem dodatku smo pisali tukaj.
Glutamat med drugim povzroči pravo odvisnost, poleg tega pa lahko z njegovo pomočjo uporabijo manj kakovostna živila in v manjših količinah. Ko v meso za kebab dodajo glutamat, se ojača njegov okus in manj nam ga lahko dajo v lepinjo.
Seveda je v predpripravljeni hrani še veliko drugih dodatkov, ki naredijo obrok privlačnejši, kot so: arome, barvila, konzervansi. V živilski industriji pa že dolgo vedo, kako nas dokončno zapeljati in obdržati: s pravilnim razmerjem med soljo, sladkorjem in maščobami. Ampak, številni potrošniški testi so pokazali, da je v živilih vseh treh »zapeljivcev« preveč (npr. Zveza potrošnikov Slovenije).
Če poenostavimo: večina civilizacijskih bolezni nastane zaradi nepravilne prehrane. Največja krivca sta hitra in predpripravljena hrana, saj je kakovost takšne hrane zelo nizka. Ne verjamete? Naredimo kalkulacijo!
V eni od ljubljanskih restavracij ponujajo dnevno kosilo za 7 EUR. Če odštejemo 8,5 % DDV, ostane 6,40 EUR. Iz nemških kuharskih oddaj vem, da je potrebno ta znesek deliti s količnikom 3,5. To je namreč izkustveno najnižji količnik, ki zajema stroške plač, najemnino in druge obratovalne stroške, amortizcijo in davke, da lahko restavracija preživi. Ostane nam 1,83 EUR, s katerim morajo v kuhinji pokriti nakup živil za obrok kosila.
Z 1,83 EUR morajo kupiti surovine za juho, meso, prilogo, solato in sladico. Je to sploh možno, se boste vprašali? Je, vendar na račun kakovosti. Na krožnik namreč dobite točno to, kar plačate. Varčujejo lahko pri juhi (iz vrečke), pri omakah k mesu, zelenjavi ali testeninam (uporabijo predpripravljene), solati (kupijo solato druge ali celo tretje kakovosti) in sladici (predpripravljene). Pri mesu smo Slovenci kar kritični, zato je v kalkulaciji menija največji strošek.
Kaj narediti? Izogibajte se restavracijam, ki nudijo slabo hrano. Če ste odvisni od službene menze, začnite »težiti« v kuhinji, da prilagodijo jedilnike. Ne glejte samo na ceno kosila, ampak izbirajte tudi z nosom in kalkulatorjem. Doma ne jejte predpripravljene hrane, ampak uporabljajte nepredelana živila. Če vam manjka idej za domače jedilnike: na spletu boste našli veliko receptov, da o kuharskih oddajah in knjigah ne govorimo.