Naravno zdravljenje virusa Epstein-Barr (EBV)

Bolezni | 19. 05. 2020

EBV ali humani herpesvirus 4 je izredno pogost virus, s katerim se tekom življenja sreča kar 9 od 10 ljudi. Najpogosteje ga povezujemo z boleznijo, imenovano infekcijska mononukleoza, vendar pa obstajajo sumi, da povzroča tudi številne druge kronične bolezni. Kako naravno ublažimo simptome okužbe?

Kaj je virus Epstein-Barr (EBV)?

Virus Epstein-Barr je poimenovan po njegovih odkriteljih, virologih Michaelu Antonyiju Epsteinu in Yvonne M. Barr. Je eden najpogostejših virusov pri ljudeh, saj se z njim tekom življenja okuži večina ljudi (po nekaterih ocenah kar 98%).

Prenaša se s telesnimi tekočinami, še posebej slino. Dobimo ga torej lahko s poljubljanjem, deljenjem pribora in posode, spolnimi odnosi, prenosom preko kapljic v zraku, krvno transfuzijo, presaditvijo organov, itd.

Povzroča infekcijsko mononukleozo (po odkritelju poimenovana tudi Pfeifferjeva bolezen, pogovorno »bolezen poljuba« zaradi načina prenašanja), za katero so najbolj dovzetni otroci in mladoletniki. V nekaterih primerih okužba z virusom ostane skrita in ne povzroča nobenih simptomov.

Če zbolimo v otroštvu, so simptomi navadno blagi in hitro minejo, mladostniki se pozdravijo v dveh do štirih tednih, pri odraslih pa bolezen povzroči utrujenost in druge simptome, ki trajajo več mesecev. Zanimivo je, da se bolezen pogosteje pojavlja v razvitih državah in to pri ljudeh iz višjih socialno-ekonomskih razredov.

Po prvi okužbi ostane virus neaktiven v telesu, pri ljudeh s šibkim imunskim sistemom pa so možni ponovni zagoni bolezni. Vnovičen zagon bolezni v nekaterih primerih sproži obdobje intenzivnega stresa, ki seveda povzroča oslabitev imunskega sistema. Oseba je kužna tudi v inkubacijski dobi (pred nastopom simptomov) in takrat, ko je akutna faza bolezni že mimo. Cepivo proti bolezni še razvijajo.

Kako prepoznamo infekcijsko mononukleozo, ki jo povzroča virus Epstein-Barr?

Najpogostejši simptomi infekcijske mononukleoze so:

  • vročina,
  • utrujenost,
  • vneto grlo,
  • otečene bezgavke v vratu,
  • povečana vranica,
  • otečena jetra,
  • hujšanje,
  • izpuščaj.

Razvijejo se šele 10 dni po okužbi (pri otrocih), lahko pa tudi šele po 30 – 50 dneh (pri mladostnikih). Ker simptomi močno spominjajo na gripo, jih velikokrat pripišemo napačnemu obolenju.

Kako diagnosticiramo okužbo z virusom Epstein-Barr?

Za diagnozo okužbe z virusom Epstein-Barr je potreben pregled krvi, v kateri iščemo značilna protitelesa, ki jih je imunski sistem izdelal za obrambo pred virusom. Vrsta protiteles nam pove, kako akutna je okužba. Med akutno okužbo najdemo predvsem protitelesa razreda IgM, 6 do 8 tednov po okužbi pa je mogoče zaznati prisotnost protiteles IgG. Slednja so znak, da je okužba prešla v latentno (neaktivno) fazo.

V akutni fazi naraste količina limfocitov, vidno pa se poslabšajo tudi vrednosti jetrnih testov. V krvnem razmazu je mogoče opaziti tipične mononulearne virocite – celice, ki jih je napadel virus.

Dokazovanje prisotnosti samega virusa ni smiselno, saj je z njim okužen praktično vsak človek, vendar iz njegove prisotnosti ne moremo sklepati, ali je odgovoren za obstoječe simptome – podlaga za diagnostiko bolezni je torej prisotnost prej omenjenih protiteles.

Zdravljenje po uradni medicini

Zdravilo za virus Epstein-Barr ali infekcijsko mononukleozo ne obstaja, zato se uradna medicina poslužuje lajšanja simptomov (zniževanje vročine, tablete proti bolečinam v sklepih…). Ker so pri obolenju navadno prizadeta jetra, se jemanje zdravil, ki jim škodujejo (npr. paracetamola), ne priporoča.

V primeru dodatne bakterijske okužbe se predpišejo antibiotiki. Če pride do hujše okužbe, se uporabljajo antivirotiki, ki pa pri virusu Epstein-Barr zelo slabo ali pa skoraj ne delujejo.

Priporoča se veliko počitka in spanca ter izogibanje stresu in športu, da se lahko telo osredotoči na boj proti virusu. Sobo, v kateri spi bolnik, redno zračimo, poskrbimo pa tudi za ustrezno vlažnost zraka, ki olajšuje dihanje. Brisač in drugih osebnih pripomočkov za osebno higieno se v tem času ne sme deliti z drugimi ljudmi, saj obstaja velika verjetnost prenosa bolezni. Pri otrocih poskrbimo za ustrezno čistočo igrač in drugih predmetov, ki jih morebiti zanesejo v usta.

Med in po zdravljenju se je potrebno izogibati večjim naporom (npr. dvigovanju težjih bremen, borilnim športom) vse dokler ultrazvočno testiranje ne pokaže, da se je vranica vrnila na normalno, prvotno velikost. V nasprotnem primeru nam grozi nevarnost raztrganja vranice.

Epstein-Barr virus in rak

Epstein-Barr virus je bil eden prvih, za katerega so ugotovili, da povečuje verjetnost nastanka rakavega obolenja. Najpogosteje naj bi ga povezovali z Burkittovim limfomom, Hodgkinovim limfomom ter rakom želodca in nosne votline.

Onkovirusi lahko celico okužijo, ne da bi jo uničili, zato včasih traja zelo dolgo, preden imunski sistem ugotovi, da so celice napadene. Med okužbo in pojavom rakavega obolenja zato v večini primerov mine kar nekaj let. V svetovnem merilu naj bi bil virus Epstein-Barr odgovoren za 200.000 primerov rakavih obolenj letno.

Druge bolezni, povezane z virusom Epstein-Barr

Raziskave so pokazale, da naj bi bil virus povezan tudi z aktivacijo drugih kroničnih bolezni, kot so npr. multipla skleroza, fibromialgija, Hashimotov tiroiditis, revmatoidni artritis in lupus. Z vidika celostnega zdravljenja je nesporno, da virus, ki ima zmožnost sprožiti resne kronične bolezni v telesu, v telesu povzroči še mnogo drugih zapletov, ki jih niti ne moremo predvideti. Prav zato je izrednega pomena, da telo podpremo kot celoto, ga s tem razbremenimo in mu omogočimo boj proti zahrbtnemu virusu.

Naravne rešitve za virus Epstein-Barr

Za naravne rešitve žal še ne obstajajo klinične študije za učinkovitost, obstajajo pa študije in-vitro (v laboratoriju). Konkretne odmerke je za to skorajda nemogoče podati. Poleg navedenih naravnih pomagal se priporoča tudi krepitev telesa s splošnimi ukrepi (dovolj spanca, svež zrak, gibanje na soncu, miren življenjski slog, izogibanje stresu, alkoholu in kajenju, itd.).

Med živila, ki jih uživamo, vključimo tista, ki vsebujejo veliko vitamina C in sekundarne rastlinske snovi. To so granatno jabolko, papaja, zelena, špinača, peteršilj, kokosovo olje, česen, ingver, kumare, jagodičevje, citrusi, zelišča in divje rastline (regrat, koprive…).

Izogibajmo se sladkorju, glutamatu, glutenu, jajcem, mlečnim izdelkom, svinjskemu mesu in umetno gojenim ribam. Uživanje koruze in soje je priporočeno le, ko vemo, da ne gre za gensko spremenjena živila.

Živila naj bodo bogata z L-lizinom, vendar kar se da siromašna z L-argininom. L-lizin namreč zavira delovanje virusov, L-arginin pa ga pospešuje. Ker je L-lizin še posebej učinkovit v kombinaciji z vitaminom C, moramo nujno poskrbeti za zadostno preskrbo s tem vitaminom. Preveriti velja tudi količino vitamina D v telesu. Po raziskavah sodeč pomeni višji nivo vitamina D nižje število protitelesc, torej manjšo obremenjenost telesa z virusom.

Med minerali je najpomembnejši magnezij, saj zavira aktivnost virusa. Kot bi mnogih drugih boleznih se tudi tukaj priporoča zadostna oskrba s selenom in cinkom.

V čaju sladkega korena se nahaja glicirizin, ki se ponaša s protivirusnim delovanjem in učinkovito upočasnjuje razmnoževanje virusa. Podobno delovanje dosežemo tudi z uživanjem kurkume, izvlečkov mačjega kremplja in pasijonkinih cvetov, resveratrola (v vinu) in sulforafana (v brokoliju).

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Lymska borelioza – ko ima pik drobnega klopa velike posledice
    Bolezni / 22. 10. 2020

    Vsakdo izmed nas se je že srečal s klopi, drobnimi bitji iz družine pajkovcev. Ugriz klopa sam po sebi ni škodljiv, nevarne pa so bakterije in virusi, ki jih klop ob ugrizu spusti v naše telo. V Sloveniji naj bi bilo s svedrasto bakterijo Borrelia burgdorferi okuženih 11 – 82% klopov, odvisno od regije (za primerjavo: klopni meningitis prenaša zgolj 0,5% klopov). Kako se lahko izognemo okužbi in kaj storimo, če je do okužbe že prišlo?

    PREBERITE VEČ
  • Preventiva proti Alzheimerjevi bolezni
    Bolezni / 08. 04. 2019

    Alzheimerjeva bolezen je kronična nevrodegenerativna bolezen, pri kateri postopoma odmirajo živčne celice, zaradi česar se pojavijo težave s spominom, nezmožnost abstraktnega mišljenja, spremembe osebnosti in težave s časovno ter krajevno orientacijo. Na srečo pa raziskave nakazujejo, da je pojav Alzheimerjeve bolezni možno preprečiti.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.