Lymska borelioza – ko ima pik drobnega klopa velike posledice

Kaj je lymska borelioza?

Lymska borelioza (pogovorno borelija) je zoonoza, torej bolezen, ki jo prenašajo žival. V primeru borelioze so to ščitasti klopi (v več kot 90% primerov). Redkeje jo prenašajo komarji, obadi, bolhe in pršice. Ime je dobila po okrožju Lyme v Connecticutu v ZDA, kjer se je leta 1975 pojavila epidemija pri otrocih. Dandanes se bolezen pojavlja po Evropi in Severni Ameriki.

V Sloveniji je ogroženost za okužbo zaradi ugodnega podnebja in velike površine gozdov visoka, zato je borelioza označena kot endemična bolezen. Možnost za okužbo z boreliozo je stokrat večja kot za okužbo z virusom HIV in za 50% večja od možnosti, da nas doleti možganska kap. V Sloveniji letno odkrijejo približno 4000 novih primerov okužbe. Realna številka je verjetno še veliko višja, saj se bakterija v številnih primerih potuhne in dolgo časa ne povzroča nobenih težav, ki bi bile vidne navzven.

Za boreliozo v nasprotju s klopnim meningitisom ne obstaja cepivo. Značilni rdeči kolobar se pojavi le v 50% primerov, sicer pa se bolezen skrije in ostane nediagnosticirana. Ker povzroča celo vrsto zelo splošnih simptomov, je velikokrat ne prepoznamo in znake pripišemo drugim bolezenskim stanjem (npr. multipli sklerozi, artitisu). Nezdravljene nosečnice okužbo prenesejo na novorojenčka, kar močno zviša verjetnost za nastanek okvar. Bakterije se prenašajo preko vseh telesnih tekočin (kri, solze, slina, materino mleko, sperma …). Bolezen se pojavlja pri obeh spolih in vseh starostih.

Prenos bakterije borelije je verjeten šele, ko je klop prisesan več kot 24 ur, z vsako dodatno uro pa se verjetnost povečuje. Klopi postanejo aktivni, ko se temperature dvignejo nad 7°C. Največja možnost, da se bodo prisesali na nas je v maju, juniju, juliju in v zgodnjih jesenskih mesecih.

Potek bolezni

Klop pri ugrizu poleg bakterije v telo spusti tudi snovi, ki na tem mestu zavirajo delovanje imunskega sistema. Imunski sistem se poskuša aktivno braniti, vendar določen delež bakterij ostane v sklepih, koži in živčevju. Ker je bakterija zelo zapletena in prilagodljiva, v nekaterih primerih antibiotiki nimajo učinka nanjo.

Značilne kožne spremembe se v približno 50% primerov pojavijo na koži po nekaj dneh ali tednih (običajno 7 – 14 dni po ugrizu). Rdečina (eritema migrans) se lahko pojavi na mestu ugriza, pa tudi drugje po telesu. Bolnika včasih peče, srbi ali boli, nemalokrat pa ne povzroča nobenih težav. Rdečina s svetlejšim središčem se sčasoma veča. Pridružijo se ji še drugi simptomi, kot so glavoboli, utrujenost, blažje bolečine v mišicah in sklepih. Redkeje se pojavi t.i. borelijski limfocitom. To je rdečkasto-modra zatrdlina na mestu vboda, ki lahko spremlja rdečino ali pa se pojavi samostojno.

V tej prvi fazi nekateri bolniki ozdravijo sami od sebe (imajo dovolj močan imunski sistem), pri drugih pa bolezen napreduje.

V drugi fazi bakterije prodrejo v kri in se z njeno pomočjo razsejejo po vsem telesu. Če se razsejejo po koži, se na teh mestih pojavijo dodatne rdečine. Napadejo lahko centralni živčni sistem in preko njega povzročijo meningitis ali meningoencefalitis ter poškodbe možganskih, perifernih in očesnih živcev. Pojavijo se škiljenje, povešenost ust, motnje spomina in koncentracije, razdražljivost, težave pri hoji in glavoboli. Če bakterije zaidejo v sklepe, tam povzročijo bolečino, vnetje in oteklino. Ob vstopu v srce povzročajo motnje v delovanju srca ter vnetje srčne mišice in osrčnika.

Na srečo bakterija redko doseže oči in srce. Veliko bolj pogosto pa se naseli v mišicah, kjer povzroča bolečine. Te se pogosto premikajo po telesu, spremlja pa jih splošna utrujenost. Utrujenost le malokdo poveže z boreliozo, prav tako vsi izvidi prikazujejo normalne vrednosti.

Tretja faza nastopi kasneje, po enem ali več letih od okužbe. Pojavijo se kronične poškodbe sklepov, kože in živcev. Koža na izpostavljenih predelih (nos, ušesa, hrbtišče roke, konice prstov, stopala, goleni, podlahti…) spremeni barvo (postane modrikasto rdeča), postane tanjša, suha in nagubana. Poškodbe centralnega živčnega sistema se kažejo v motnjah spomina, koncentracije in zaznavanja. Počutimo se zaspani, razpoloženje pogosto niha. Pojav kroničnih poškodb sklepov naznanjajo otekline in bolečine v velikih sklepih.

Vsi bolniki ne gredo čez vse tri faze. Pri mnogih se rdečina, ki omogoča najlažje diagnosticiranje, ne pojavi. V poznejših fazah bolezni se išče prisotnost borelijskih protiteles v tkivih in telesnih tekočinah. Zastarano oz. kronično boreliozo nemalokrat odkrijemo na bioresonančnih terapijah. Pri tovrstnem testiranju iščemo resonanco preiskovanega v primerjavi s frekvenčnim vzorcem bakterije.

Z izjemo rdečega kolobarja okužbo z borelijo spremljajo zelo splošni simptomi, ki bi jih zlahka pripisali drugim boleznim, kot so angina pektoris, vnetne očesne bolezni, sindrom motene pozornosti, dermatitis, različne avtoimunske bolezni, kronična utrujenost, itd. Neposredna smrt zaradi borelioze v Sloveniji še ni zabeležena, vendar je zaradi širokega spektra simptomov težko oceniti, kdaj je bolezen bistveno vplivala na poslabšanje zdravstvenega stanja.

Preventiva

Pred okužbo se je mogoče zaščititi le s preprečevanjem ugriza okuženega klopa. Nosimo svetla oblačila iz gladkega materiala, na katerih bomo klope z lahkoto opazili, hkrati pa se klopi težje oprimejo gladkega materiala. Ne nosimo kratkih rokavov in hlač. Po obisku gozda se pregledamo ali stuširamo. Ne pozabimo na lasišče, kjer se klop najlažje skrije! Na trgu obstaja kar nekaj repelentov proti klopom, vendar ti pogosto vsebujejo škodljive snovi. Dobra alternativa so domači repelenti z eteričnimi olji citrusov, limonske trave, citronele, sivke, cedre, pelargonije, evkalipta ali čajevca.

Če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga moramo odstraniti čim prej – če je možno v prvih 24 urah po prisesanju. S tem se možnost za okužbo z boreliozo bistveno zmanjša. Pri odstranjevanju klopa pazimo, da ga ne stiskamo ali mažemo z oljem, saj bo sicer izbruhal vsebino, kar poveča možnost okužbe. Na koncu mesto vboda razkužimo z alkoholom ali rizolom. Če v koži ostane rilček, ga poskušamo odstraniti, saj lahko pride do sekundarne okužbe. Nekaj dni po vbodu smo pozorni na morebitne znake okužbe.

Čeprav ima pik klopa lahko resne posledice, pa naj nas to ne odvrne od rekreacije in uživanja v lepotah narave. Če pozorno opazujemo svoje telo, lahko s pravočasnim ukrepanjem znatno zmanjšamo možnost okužbe.

Zdravljenje

Bioresonanca

Če je do okužbe z bakterijo Borrelia burgdorferi že prišlo, potem nam bodo zdravniki v prvem stadiju bolezni predpisali antibiotike. Drugače pa je pri zastarani boreliji, ki jo uradna medicina velikokrat spregleda ali zamenja za drugo obolenje. V kolikor pri sebi opazimo simptome zastarane borelije, se zglasimo na bioresonančnem pregledu, kjer bodo potrdili ali ovrgli naše sume. Testiranje je hitro, neboleče in natančno v vseh fazah bolezni. Z bioresonančno metodo je mogoče uničiti bakterije borelioze v predelih, ki za antibiotike niso več dostopni. Sočasno z bioresonančnim zdravljenjem se poslužujemo naravnih pripravkov s protimikrobnim delovanjem, ki okrepijo bioresonančno zdravljenje. Eden takšnim pripravkov je izvleček divje ščetice.

Divja ščetica

Divja ščetica postaja čedalje bolj iskana rastlina pri ljudeh, ki jih je uradna medicina razočarala in se zato obračajo k naravnemu zdravljenju, pa tudi pri tistih, ki želijo z njenimi zdravilnimi lastnostmi dopolniti konvencionalno zdravljenje.

Divja ščetica oz. Dipsacus fullonum je dvoletna rastlina z otrdelimi, bodičastimi okroglimi socvetji, ki se že dolgo uporablja v ljudski medicini za zdravljenje presnovnih in drugih kroničnih bolezni. Cveti med julijem in oktobrom, cvetovi so nežne vijolične barve.

Z divjo ščetico zdravimo rane, fistule, bradavice, akne, revmatizem, putiko, artritis, poškodbe kosti in sklepov, težave z ledvicami, različne kožne bolezni, drisko, zlatenico, težave z žolčnikom, napetost v želodcu, slab apetit in še bi lahko naštevali. Grenčice v njej delujejo pozitivno na jetra.

Za zdravljenje se uporablja tinktura iz korenine eno leto stare rastline. Korenine nabiramo v začetku jeseni. Jemljemo največ 1 jedilno žlico tinkture 3x dnevno. Količino naj nam predpiše izkušen zdravilec, saj je odvisna od našega zdravstvenega stanja, teže, starosti in nekaterih drugih dejavnikov. Izvleček uživamo 4 tedne. Če slabo prenašamo alkohol, si lahko iz korenine pripravimo zdravilni čaj.

Ker ima ščetica na telo močan razstrupljevalni učinek, je potrebno v času uživanja tinkture povečati vnos tekočine, da odplaknemo strupe, ki se izločajo iz tkiv. Največ strupov izločijo čaji preslice, breze in koprive. Takoj po pričetku jemanja se lahko bolečine in stanje kože poslabšajo, vendar je to le znak, da se telo čisti. V primeru resnih težav z jemanjem prenehamo in se posvetujemo s terapevtom.

Čeprav divja ščetica pomaga pri širokem spektru bolezni, pa je najbolj presenetljiva prav njena učinkovitost pri zdravljenju zastarane borelioze. Učinkovine iz korenin ščetice (saponini, iridoidi in fenilpropanoidi) imajo protivnetno, antioksidativno in tudi protiborelijsko delovanje.

Sočasno z uživanjem divje ščetice naj bi spremenili tudi svoj življenjski slog, torej način prehranjevanja ter količino spanja in gibanja. Izogibamo se sladkorju, kavi, mesu, alkoholu in beli moki. Tako dosežemo optimalne rezultate. Dvakrat na teden si privoščimo t. i. bazično kopel z mineralnimi solmi.

Kot zanimivost naj navedemo, da se lahko posušene liste divje ščetice uporablja kot naravno modro barvilo.

Rizol

Dandanes živimo precej stresen in nezdrav način življenja. Telo zaradi tega ne more delovati pravilno, zato se postopoma zmanjša dovod kisika v nekatere telesne celice. Do tega pojava pride tudi zaradi procesov staranja ali motene preskrbe organov in tkiv s krvjo. Okolje brez kisika je pravi raj za anaerobne mikroorganizme. Sem sodijo različni paraziti, glivice, bakterije in virusi.

Imunske celice, ki za svoje delovanje potrebujejo kisik, pa delujejo v zmanjšanem obsegu, zato se ne morejo uspešno boriti proti mikroorganizmom.

Rizol sestavljajo visokokakovostna rastlinska olja z dodatkom ozona (O3). Eterična olja in kisik v telesu ustvarijo okolje, ki ne ustreza škodljivim mikroorganizmom, zato ti odmrejo. Ne pozabimo, da je povzročitelj borelioze bakterija, ki ji okolje brez kisika nadvse prija. Z jemanjem rizola bomo povečali preskrbo v vseh celicah, tudi tistih najbolj »zakotnih«, v katere so se potuhnile bakterije borelioze.

Z jemanjem rizola začnemo previdno – približno 1 – 3 kapljice kanemo v vodo ali čaj. Večja kot je obremenjenost s paraziti, manjši naj bo začetni odmerek. Predoziranje lahko povzroči močne reakcije (zaradi sproščanja težkih kovin in parazitov), zato smo pri odmerjanju previdni. Uživanje rizola kombiniramo z jemanjem zeolita, ki izločene strupe varno odvaja iz telesa. Rizola v nosečnosti, alergijah na sestavine rizola ali notranjih krvavitvah ne uporabljamo.