Moški in njihove mame

Odnos z mamo je tudi dandanes aktualna tema. Jasno je, da igrajo matere različne vloge v življenjih sinov – nekateri so nanje močno navezani, spet drugi potrebujejo osebni prostor in se od njih oddaljijo. Koncept popolnoma predane matere, ki ga Slovenci poznamo iz Cankarjevih del, je preživet. Že v 60. letih je britanski psihoanalitik razvil koncept »dovolj dobrih staršev«, ki govori o tem, da je otroku, ko je dovolj zrel, potrebno predstaviti realno življenje v vseh odtenkih. Otrok mora od približno šestega leta starosti razumeti, da ni naloga staršev, da mu izpolnijo vse potrebe in želje (kot v zgodnjem otroštvu).

Odnos med sinovi in materami opevajo številne pesmi in pripovedi – Jezus in Marija, Gaia in Kronos, Jokasta in Ojdip. V mitih in legendah so matere sinov prikazane kot svetnice ali čarovnice, kot ljubeče in darežljive, ali kot zlobne in uničevalne na drugi strani. Sin je v zgodbah navadno močno čustveno prepleten z materjo.

Sprva je otrok povsem navezan na mamo in je ne dojema kot ločene osebe, saj je od nje življenjsko odvisen. Z odraščanjem je potrebno otroka naučiti, da v realnem svetu ni stalnega zavetja in takojšnje zadovoljitve vsake njegove potrebe. »Dovolj dober starš« otroka počasi, a vztrajno vodi iz otroške iluzije popolnega sveta v realni svet odraslosti. Kljub temu mama ostaja pomembna oseba v otrokovem življenju – odnos z materjo je navsezadnje prvi odnos, ki ga imamo v življenju. Matere sinovom ustvarjajo podobo o ženskah.

Za matere je rojstvo sina novo in zahtevna izkušnja, saj morajo vzgajati osebo nasprotnega spola, medtem ko lahko v hčerkah prepoznajo delček sebe in se lažje poistovetijo z njihovim čustvovanjem. Mama na sina projicira svojo izkušnje in predstave o moških, moškosti in partnerskih odnosih, tako pozitivne kot tudi negativne. Projekcija čustev je še intenzivnejša pri materah samohranilkah ali pri ženskah v težavnih partnerskih zvezah.

Mlajši moški imajo pogosto težavo, kako se osamosvojiti, vendar hkrati obdržati vez z materjo. Pomembno vlogo pri tem igra vzgoja in udobje. Moški, ki so navajeni, da mame skrbijo za celotno gospodinjstvo, se od »hotela mama« težje poslovijo, ob morebitne partnerke pa pričakujejo, da bo nadomestila mamino skrb in požrtvovalnost.

Po statističnih podatkih živi pri starših pri starosti 30 let okoli 12% moških in okoli 5% žensk. Nemalo moških srednjih let še vedno živi v skupnem gospodinjstvu z materjo ali pa hodi k njej na kosilo.

Ojdipov kompleks

Ločitev sinov od mater je relativno težka, še posebej, če je oče odsoten oziroma ima v odnosih zelo šibko vlogo. Po Freudovi teoriji o Ojdipovem kompleksu, pri katerem otrok moškega spola podzavestno usmerja prva ljubezenska nagnjenja k materi, je prav oče tisti, ki pretrga vez med otrokom in mamo. Na ta način ga osamosvoji in seznani z realnim svetom izven varnega zavetja družine.

Medtem ko mama otroku nudi brezpogojno ljubezen, naj bi po Freudovem mnenju oče predstavljal učitelja discipline. Če otrok ojdipalno fazo uspešno premosti, odpusti hrepenenje po materi in se poistoveti z očetom kot predstavnikom istega spola.

Čeprav je Freudova teorija o Ojdipovem kompleksu pogosto kritizirana, je ne gre povsem zanemariti pri razumevanju odnosa med sinom in materjo. Harmonični odnos me otrokom in materjo prekine tretja oseba (navadno oče, v modernem razumevanju lahko tudi druga mama).

Včasih je tretja oseba lahko dedek ali stric, trener, mentor, skrbnik. Otrok spozna, da je med očetom in materjo odnos, v katerega ni vključen (koncept triangulacije), kar lahko sproži občutke ljubosumja.

V tej fazi razvoja (v starosti 3 – 5 let) mora otrok spoznati, da je mogoče imeti več odnosov istočasno, torej tako z materjo kot tudi z očetom. »Tretji« v odnosu tako pripomore k odpiranju otroka k zunanjim odnosom – najprej k odnosu z očetom, nato s sorojenci, kasneje z ljudmi izven družine. Freudovo teorijo so kasneje razvijali mnogi psihoanalitiki, vsi pa so kot predpogoj za zdrav razvoj otroka podajali harmoničen in zdrav odnos med staršema.

Odraščanje v enostarševski družini z materjo samohranilko navadno predstavlja dodaten izziv pri osamosvajanju otroka. Mnogi psihologi menijo, da imajo sinovi, ki so navezani izključno na mamo, težave pri bodočih odnosih z ženskami.

Nekateri sicer živijo v svojih stanovanjih, vendar jim matere še vedno likajo srajce in pripravljajo obroke. Moški se mora odločati med partnerico in materjo. Kako močan je vpliv matere na sina, se neredko spozna šele na partnerskih ali psiholoških svetovanjih.

Še slabše od pretirane skrbi je zanemarjanje otroka. Otroci iz problematičnih družin, ki so jih matere zapustile, zanemarjale ali poniževale, imajo v kasnejših razmerjih težave, saj v vsaki ženski vidijo odsev svoje matere, pred katero imajo strah. Običajno je potrebnih kar nekaj terapij, da lahko vzpostavijo zdrava razmerja, v katerih se ne počutijo ogroženi ali zavrženi.

Pozitiven in negativen materinski kompleks

Odnos matere do sina v zgodnjem otroštvu ima torej velik vpliv na njegove odnose v prihodnosti. V večini primerov imajo sinovi redko zelo izrazite probleme z materami, vseeno pa te subtilno vplivajo na njihovo dojemanje ženskosti.

O pozitivnem materinskem kompleksu govorimo, ko sin mater povezuje s pozitivnimi občutki, prav tako v bodočih partnericah išče elemente materinskosti. Pri negativnem materinskem kompleksu otrok zavrača vse, kar ga spominja na mater. Obe vrsti imata prednosti in slabosti.

Moški s pozitivnim materinskim kompleksom so navadno bolj ljubeči in cenijo ženskost, vendar težko vzpostavijo odnos s partnerico svoje starosti. Mnogokrat ostanejo »mamini sinčki« in imajo težave s stalnim potlačevanjem čustev (npr. jeze).

Moških z negativnim materinskim kompleksom v razmerja z ženskami vstopajo s pesimizmom, strahom in občutki krivde, vendar jih lahko prav ta nova razmerja odrešijo negativnih čustev in jim spremenijo pogled na ženske in ženskost.

Obstaja seveda tudi nešteto posrečenih odnosov med materami in sinovi, kjer je med njima ravno prav razdalje in povezanosti. Osamosvojitev sina naj za mater ne predstavlja bolečine, temveč ponos, da je vzgojila neodvisno osebo, ki je zrela in pripravljena na nove odnose.