Laneno olje & Co.

Prehrana | 22. 11. 2017

Ruth Podgornik Reš me je prosila, naj nekaj napišem o lanenem olju. Njena želja se pokriva z izidom knjig, ki jih je napisala dr. Johanna Budwig in izdala založba Orbis. Naročila sem 10 kompletov (notri so tri knjige) za podjetje in toplo jih v branje priporočam tudi vam.

Knjige – avtorica dr. Johanna Budwig (niso namenjene samo obolelim za rakom)

Rak Problem in rešitve (118 strani)
Oljno proteinska kuharica (191 strani)
Laneno olje, resnična pomoč pri artritisu, srčnem infarktu, raku (84 strani)

Johanna Budwig je morala biti izjemna ženska. Že pred 50 leti je začela raziskovati o pomenu maščobnih kislin za naše zdravje. Dokaj hitro je ugotovila, da so transmaščobne kisline zelo škodljive. In da so edine dobre maščobe tiste, ki so nepredelane. Nasičenih maščobnih kislin (največ jih je v mesu in drugih beljakovinah) pojemo dovolj, nenasičenih pa ne; še posebej omega 3 maščobne kisline iz nenasičenih maščobnih kislin manjkajo sodobnim homo sapiensom.

Ob razmišljanju, kaj naj napišem o oljih, sem se spomnila na folije, ki jih je Dominik uporabljal pri predavanjih.

Naše telo potrebuje nasičene in nenasičene maščobne kisline. Nasičene so na primer tiste, ki jih najdemo v maslu, masti in maščobi v mesu (se na hladnem hitro strdijo in na toplem hitro zmehčajo). Živali, ki se prosto pasejo in so zdrave, nam dajo tudi nenasičene maščobne kisline. Torej je maščoba živalskega izvora tako dobra, kot je zdrava žival iz katere jo dobimo. In obratno: nezdrave živali dajo nezdrave maščobe.

Enkrat nenasičene maščobne kisline najdemo predvsem v olivnem olju. Vendar to niso esencialne maščobne kisline – torej jih lahko naše telo pridobi tudi iz drugih virov. Kot boste kasneje videli, olivno olje ni najbolj zdravo olje oz. ni olje, ki bi ga največ potrebovali. Če pa mi še kdo pove, da na olivnem olju peče in cvre, bi ga najraje potegnila za ušesa in poslala na izobraževanje. Svetovno znani kuharji, kot je Jamie Oliver, niso nobena izjema.

 

Razlago te folije boste lahko izčrpno prebrali v knjigah dr. Budwig, jaz bom kratka. Ker so nenasičene maščobne kisline kemično nestabilne, se pri obdelavi (temperatura, druge snovi) spremenijo. Nastanejo t.i. trans maščobne kisline (cis je naravna oblika maščobnih kislin). Najdemo jih v vseh predelanih oljih, ki so tudi pri sobni temperaturi v trdi obliki (na primer v margarinah) in seveda v cenenih oljih ter ocvrti hrani.

Potrebujemo torej čim več nenasičenih maščobnih kislin v naravni cis obliki (najdemo jih v hladno stisnjenih, nepredelanih oljih) in s čim več omega 3 maščobnih kislin. Sončnično olje ima veliko nenasičenih maščobnih kislin, vendar zelo malo omega 3. Zmagovalec je laneno olje.

Ste si pogledali podatke za olivno olje? Kdaj pa kdaj ga uporabite kot začimbo, za vsakdanjo uporabo in ohranjanje zdravja pa uporabite druga olja, ki imajo boljše lastnosti.

Zaradi visokega deleža nasičenih maščobnih kislin so za cvrenje in pečenje zelo priporočiljiva olja iz palmovih jedrc in kokosova maščoba. Vendar, ne pozabite obroka, ko je že skuhan, začiniti še z žlico olja, ki vsebuje nenasičene maščobne kisline.

Od živalskih beljakovin je največ dobrih maščob v lososu, ampak samo v divjem. Gojenih se zaradi zdravja skoraj ne splača jesti. Kako velika pa je razlika med govedino s pašnika in iz hleva!

Najpomembnejša pa je kakovost olja oziroma že kakovost semen za stiskanje olja. S semeni se v bistvu vse začne. Lastnik oljarne, kjer mi kupujemo olja, pravi, da je kakovostna semena vedno težje dobiti. Seveda so njegove zahteve zelo stroge in semena kontrolira še preden jih začnejo stiskati. Če je v njem preveč pesticidov
ali plesni, jih zavrne.

Še bolj strogi so pri stiskanju olj. Res pazijo, da ne presežejo “zdravih” temperatur. Pri približno 55 stopinjah se namreč uničijo vitamini in encimi, pri 70-80 stopinjah pa bioflavonoidi. Če se olje ali semena segrejejo nad 150 stopinj, nastanejo trans maščobne kisline.

Pri oljih vam nalepka bio ali eko ne bo pomagala. Prav tako oznaka ekstra deviško olje ali hladno stiskano olje ne. Zakaj?

Ker se med stiskanjem, zaradi trenja med zrni, semena segrejejo. Tudi, če jih samo “hladno” stiskajo, se olje in semena segrejejo na 80 do 90 stopinj. Nekatera semena celo na 120 do 130 stopinj. Kadar pa semena med stiskanjem segrevajo (ali pražijo), temperature okrog 300 stopinj niso nobena redkost. Segrevajo jih seveda zato, da je izkoristek večji, pri tem pa bio olja niso nobena izjema. Če piše na olju hladno stiskano, je vsaj velika verjetnost, da ne vsebuje trans maščobnih kislin.

V “naši” oljarni naredijo drugače: ko ima olje višjo temperaturo kot so jo imela zrna v naravi(!), prekinejo stiskanje in počakajo, da se masa ohladi. Najvišja temperatura pri vseh oljih je 42 stopinj. Seveda je takšno stiskanje počasno in izkoristek manjši, da o cenah za olje ne govorimo.

Pridelava olja je zopet ena takšna tema, ki te čisto šokira, ko izveš, kaj vse delajo s “tekočim zlatom” preden pride v trgovine. Seveda, mora biti obstojno in preživete vsa temperaturna nihanja od predelave do kupčevega doma. In tudi po večmesečnem osvetljevanju v trgovini mora ohraniti okus in kakovost. Zato olje po stiskanju obdelajo na zelo različne načine (mu dodajajo in odvzemajo snovi), samo da so kupci (trgovci) zadovoljni.

Laneno olje, ki ga boste našli v naši spletni trgovini Avita, vam zelo priporočam, saj zadostuje vsem kriterijem, ki sem jih prej omenila. V oljarni imajo tudi druga olja, na primer olivno, iz zemeljskih oreškov in repičino, ki sta izredno dobra za vsakdanje kuhanje. Makovo olje je dobro za spanje, olje iz pšeničnih kalčkov je bogato z vitaminom E in pri vnetjih (atroza, artritis, migrena), olje iz črne kumine krepi imunski sistem.

Vir: Blog Osebno in zasebno – Helena Golenhofen

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.