Kostna juha

Z babičinih obloženih miz v elitne restavracije

Številne Slovence okus goveje juhe ponese v čase, ko so babice za nas skrbno pripravile nedeljsko kosilo, kjer seveda ni smela manjkati goveja juha. Pri prehladu in drugih boleznih pa so nam skuhale okrepčilno kokošjo juho. Prav tako imajo številne druge svetovne kuhinje svojo različico kostne juhe, katere recepti se prenašajo iz roda v rod. V zadnjih letih so kostne juhe postale pravi kulinarični hit, saj jih oglašujejo mnoge znane osebnosti in ponujajo najbolj elitne restavracije.

Za kostne juhe je značilen poln okus, ki izhaja iz številnih sestavin, ki so potrebne za njihovo pripravo. Med sestavinami ne smejo manjkati jušno meso, kosti, domača jušna zelenjava in začimbe. Skrivnost uspeha kostnih juh je v njihovi dolgi pripravi, saj se zdravilne učinkovine ob večurnem kuhanju na majhnem ognju počasi sproščajo.

Zdravilni učinki kostne juhe

Kostne juhe niso zgolj okusna popestritev našega obroka, ampak so prava zakladnica zdravilnih hranil. V nadaljevanju predstavljamo glavne blagodejne učinke kostnih juh.

• Blagodejno vplivajo na prebavni sistem

Kostna juha ni zgolj lahko prebavljiva, ampak pomaga tudi pri prebavi druge hrane. Vsebuje namreč želatino, ki absorbira in veže vodo v prebavnem traktu, zato se hrana lažje premika skozi črevesje. Juha je bogata s kolagenom, ki pomaga črevesju, da ostane nepropustno in nepoškodovano. Kolagen poleg tega obnavlja celice črevesne stene in zdravi vnetja v črevesju.

Kolagen in želatina dodatno sodelujeta pri razgradnji beljakovin in maščob in s tem omogočata njihovo lažjo in hitrejšo prebavo. Kostne juhe vsebujejo aminokislini arginin in glicin, ki podpirata prebavo in sproščanje želodčne kisline.

• Poskrbijo za sijočo kožo, čvrste nohte in zdrave lase

Produkcija kolagena se s starostjo znatno zmanjša, kar povzroča vidne znake staranja. Kostna juha, ki se kuha vsaj 24 ur, je odličen vir naravnega kolagena. Ta pomaga pri opornem tkivu in ohranja kožo zdravo in napeto, kar preprečuje nastanek celulita. Blagodejno vpliva na pojav ekcemov in aken. Juha poleg tega vsebuje aminokislino prolin, ki v kombinaciji z vitaminov C poskrbi za zdrav lesk kože.

• Okrepijo imunski sistem

Kostna juha vsebuje številne sestavine, ki pomagajo okrepiti imunski sistem in omogočajo organizmu, da proizvaja zdrave in odporne celice. Med te sestavine uvrščamo aminokisline, minerale, elektrolite, maščobe in kolagen. Poleg tega kostna juha pospeši delovanje antioksidantov.

Kostne juhe se dodatno priporočajo po prebolelih boleznih, ki so nas oslabile. Juhe so lahko prebavljive, zato razbremenijo črevesje, poleg tega vsebujejo vse potrebne snovi za regeneracijo telesa.

• Izboljšajo kakovst spanja

Aminokislina glicin, ki jo najdemo v kostni juhi, sodeluje v procesu nastanka serotonina, ki je nujen za proizvodnjo melatonina. Ta pa je bistven za kakovostno spanje. Glicin tako pomaga pri sprostitvi, zmanjšuje anksioznost, spodbuja mentalno umirjenosti in izboljša kakovost spanja. Uživanje glicina naj bi pomagalo, da hitreje zaspimo, vzdržujemo globlji spanec in se med nočjo manjkrat zbujamo.

• Povečujejo absorpcijo mineralov

Kostne juhe so izredno hranljive, vendar se vsebnost hranil seveda razlikuje glede na to, katere vrste mesa uporabimo. Živalske kosti so bogate s kalcijem, magnezijem, kalijem, fosforjem in drugimi minerali, ki so potrebni za izgradnjo in krepitev kosti. Ribje kosti so po drugi strani bogate z jodom, ki je bistven za pravilno delovanje ščitnice. Vezno tkivo vsebuje glukozamin in hondroitin, ki podpirata zdravje sklepov.

Kostni mozeg pa zagotavlja vitamine, kot sta vitamin A in K2 in minerale, kot so cink, železo, bor, mangan, kalcij, magnezij in selen. Kostem juhe vsebujejo tudi omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Z dolgim kuhanjem se vsa omenjena hranila sprostijo v vodo, s čimer postanejo aktivne snovi organizmu lažje dostopne.

• Zmanjšujejo bolečine v mišicah in sklepih

Za ta blagodejni učinek sta odgovorni predvsem aminokislini glicin in prolin, ki sta pomembni za rast in zgradbo mišic, tkiv in za lajšanje vnetnih procesov. Poleg tega je glicin eden od treh aminokislin, ki so potrebne za nastanek kreatina, slednji pa zagotavlja energijo za delovanje mišic. Kostna juha poleg tega vsebuje še glukozamin in hondroitin, ki zmanjšujeta bolečine v sklepih in pomagata zmanjšati simptome artritisa. Vse omenjene snovi so v naravni obliki, zato jih lahko telo hitro in učinkovito izkoristi.

• Pomagajo ohranjati zdrave in močne kosti

Kostna gostota se s starostjo zmanjšuje, kar povečuje tveganje za zlome in nastanek osteoporoze. Za ohranjanje normalne kostne gostote potrebujemo veliko kalcija, magnezija in fosforja. Kostna juha je bogata z vsemi naštetimi minerali. Prav tako kostne juhe vsebujejo aminokisline arginin, prolin in lizin, ki skrbijo za močne kosti.

•  Razstrupljajo jetra

Kostna juha je izredno bogata z aminokislino glicin. Ta jetrom nudi oporo, da lažje predelajo in očistijo strupene snovi iz telesa. Normalno delovanje jeter je zato v veliki meri odvisno od razpoložljivega glicina.

• Zmanjšujejo vnetne procese

Kostne juhe delujejo protivnetno. Ta učinek je še bolj izrazit, če uporabimo kosti pašnih živali, ki so se prosto pasle, v zimskem času pa so se krmile z naravnim senom. Kostni mozeg takšnih živali je bogat z omega-3 maščobnimi kislinami, ki pomagajo pri kroničnih vnetjih, kot so bolezni dihal, revmatizem in artritis.

• Izboljšujejo apetit

Kostne juhe vsebujejo soli glutaminske kisline in nukleinske kisline. Obe snovi sprožita v možganih sistem nagrajevanja, kar poveča našo željo po nadaljnjem uživanju. V evolucijskem razvoju je telo snovi, ki jih nujno potrebuje, uvrstil kot aromatične in okusne. S tem nas poskuša spodbuditi k uživanju slajših nukleinskih kislin, ki so potrebne za zagotavljanje energije, in slanih soli, ki so potrebne za vzdrževanje ravnovesja elektrolitov.

Priprava kostne juhe

V številnih kuharskih knjigah in na skoraj vsaki kulinarični spletni strani najdemo neštete recepte za kostne juhe. Najbolj osnovno različico juhe pripravimo tako, da damo v lonec kosti, zalijemo s hladno vodo, dodamo jušno zelenjavo in začimbe ter zelišča po okusu. Malo pred vretjem zmanjšamo ogenj, da juha le rahlo vre. Juho pustimo vreti vsaj 3 ure, v primeru da vre več časa, je še toliko bolje.

Juhe ne kuhamo v ekonom loncu, saj v njem beljakovine prehitro zakrknejo in se tako ne prenesejo v juho. Prav tako med vretjem ne pobiramo pene, ki se nabere na vrhu, saj gre za uporabne beljakovine in aromatične snovi.

Okusne vegetarijanske alternative

Zelenjavne juhe so odlična alternativa kostni juhi, saj vsebujejo ogromno vitaminov, čreslovin in koristnih fitokemikalij. V zelenjavnih juhah pogosto uporabimo barvito zelenjavo, kot so paprika, korenje, rdeča pesa, paradižnik in buče, ki so se posebej bogate s karotenoidi. Slednji imajo močan antioksidativni učinek na proste kisikove radikale, ki so vzrok številnih bolezni.

Pripravimo lahko izredno raznolike juhe, saj so skoraj vse vrste zelenjave primerne za pripravo juhe, zato je odločitev odvisna predvsem od našega okusa. Priporoča se, da uporabljamo ekološko pridelano in sezonsko zelenjavo. Korenovke, kamor sodijo čebula, por, korenje, zelena, peteršilj in pastinak, dajejo juham značilen okus.

Juham lahko dodamo tudi drugo zelenjavo in začimbe, ki jo bodo popestrile in napolnile z vitamini in minerali. Posežemo lahko po komarčku, ki vsebuje veliko vitamina C in železa. Dragocena eterična olja pospešujejo krvni obtok v dihalih, zato juhe s komarčkom pomagajo lajšati prehlad in bronhialne okužbe.

Prav tako so okusne juhe iz kapusnic, kamor sodijo zelje, ohrovt, cvetača, brokoli in kitajsko zelje, ki vsebujejo veliko glukozinolatov. Gre za žveplove spojine, ki dajejo tem rastlinam značilen okus in aromo, imele pa naj bi močan antikancerogeni učinek.

Dobro se obnesejo tudi zelenjavne juhe iz stročnic, kot so leča, grah ali čičerika. Stročnice so bogate z dragocenimi beljakovinami, minerali, kot so fosfor, železo, cink, magnezij in kalcij, vitaminom B, folno kislino in vlakninami.

Juhe iz kosti ali zelenjave so lahko prebavljive, a obenem izredno hranljive, zato se priporoča njihovo redno uživanje. Še posebej dobro denejo v hladnih zimskih dneh, ko nas pogrejejo in okrepčajo.