Konvencionalno in celostno lajšanje lipedema

Kaj je lipedem in kako ga prepoznamo?

Lipedem, lat. Lipohyperplasia dolorosa ali »sindrom jahalnih hlač« je kronična, prirojena, gensko pogojena motnja porazdelitve podkožnega maščevja. Ker je pogojena s prisotnostjo estrogena, navadno prizadene ženske. Po ocenah strokovnjakov zboli približno 11% vseh žensk. Motnja je relativno slabo poznana tudi v medicinskih krogih, zato je težko podati natančnejše število žensk z lipedemom.

V prvih fazah motnjo pogosto zamenjujemo za celulit in debelost, zato se marsikatera ženska sramuje težave in se ne obrne na zdravnika.

Na otip je lipedem drugačen od maščobnih oblog (lahko bi rekli, da je bolj »gumijast«). Ob dotiku je mogoče začutiti drobne vozličke, ki kažejo na bolezensko spremembo maščobnega tkiva. Na površini kože opazimo modrice (izlive krvi) zaradi povečane prepustnosti krvnih žil.

Znanstveniki so ugotovili, da imajo ljudje z nagnjenostjo k lipedemu v splošnem večje število maščobnih celic. Debelost sicer ni direktni sprožilni faktor, vsekakor pa poslabša situacijo v primeru nagnjenosti k nastanku lipedema.

Lipedem torej prepoznamo po oteklinah, ki so boleče na otip. Zaradi oteklin so prizadeti predeli relativno veliki v primerjavi z drugimi deli telesa (npr. konfekcijska številka hlač je veliko večja od številke srajce). Otekline se navadno pojavljajo simetrično na bokih, stegnih in zadnjici, redkeje pa tudi na rokah. Ostali deli telesa običajno ostanejo v okviru normalnih proporcev. Dlani in stopala skoraj nikoli niso prizadeta.

Včasih so okončine z lipedemom tako izrazito povečane, da prihaja do trenja med hojo, kar lahko povzroči nastanek ran. Do bolečin ne pride samo, kadar dlje časa stojimo, temveč tudi v mirujočem stanju. Toplo vreme bolečine navadno poslabša.

Lipedem lahko prizadene ženske z različnimi telesnimi težami (tudi vitke ženske in športnice), za razliko od debelosti pa običajne diete ne pomagajo pri zmanjševanju povečanih predelov.

Vzroki za nastanek lipedema in možnosti zdravljenja

Po dosedanjih raziskavah so potencialni povzročitelji motnje genska predispozicija, hormonske spremembe (puberteta, jemanje kontracepcijskih tablet, nosečnost, operacije ščitnice …), poškodbe žilnega ali limfnega sistema ter motnje delovanja jeter. Ker kontracepcijske tablete močno porušijo hormonsko ravnovesje v telesu, se pri ženskah z družinsko nagnjenostjo k lipedemu priporočajo druge oblike kontracepcije (maternični vsadek, kondomi …).

Ena izmed teorij nastanka motnje pravi, da poškodovane žile pri pacientih z lipedemom puščajo vsebino (beljakovine, vodo) v maščobno tkivo, ki  se nato obda z edemom (oteklino). Limfni sistem sčasoma ne uspe več odstranjevati nakopičene tekočine.

Največja težava te motnje je, da napreduje in žal nihče ne napovedati, do katere mere se bodo otekline povečale. Bolezen lahko nekaj časa miruje, nato pa se ponovno poslabša (v tem primeru govorimo o »zagonu bolezni«).

V prvi fazi bolezni se na gladki koži pojavijo drobne zatrdline. V drugi fazi bolezni postane površina kože neravna, izbokline in vdolbine pa vidne na zunaj. V tretji fazi pa se pojavijo velike zatrdline, ki so na otip grobe in trde.

Pri lipedemu trpi tudi koža, saj je na predelu lipedema napeta, suha, srbeča, pekoča in hladna na otip. Ker lipedem prizadene tako kožo, limfni sistem kot tudi ožilje, se obravnava lipedema dotika dermatologije, limfologije, flebologije in celo ginekologije, saj je povečini bolezen žensk, povezana s hormonskim stanjem v telesu.

Rešitev za popolno odpravo lipedema še ni poznana, vendar se lahko poslužujemo kombinacije metod uradne in celostne medicine in na ta način zmanjšamo otekle predele. Vsekakor pa lipedem zahteva veliko potrpljenja, kajti naravne in celostne metode terjajo svoj čas, preden se pojavijo vidni rezultati. Na različne kreme in mazila se lipedem ne odziva.

Četudi smo se odločili za radikalno rešitev, operativno odstranitev lipedema, nam bodo nasveti za zdravo življenje prišli še kako prav. Pomembno pa je, da v vsakem primeru ukrepamo, saj se sicer lahko v najslabšem primeru lipedem spremeni v limfedem (oteklino okončin in genitalnih organov) ali elefantiazo (hude otekline in stanjšanje kože, predvsem nog). Kako hitro bo bolezen napredovala, je odvisno od vsakega posameznika, izboljšanja brez ukrepanja pa ni mogoče pričakovati.  Dno obrazca

Tipi lipedema

Glede na porazdelitev nakopičene maščobe ločimo več vrst lipedema.

Tip 1: Kopičenje maščobe na predelu zadnjice in bokov (»jahalne hlače«).

Tip 2: Lipedem sega do kolen.

Tip 3: Lipedem sega od bokov do gležnjev.

Tip 4: Lipedem se pojavi tudi na predelu rok, vendar ne na dlaneh in stopalih.

TIP 5: V kolikor lipedem obsega celo dlani, stopala ter prste na rokah in nogah, potem govorimo o redkem tipu 5.

Pri nekaterih ženskah se sočasno z lipedemom pojavi še limfedem, v tem primeru govorimo o lipolimfedemu. Če lipolimfedema ne zdravimo, sčasoma stanje napreduje v čisti limfedem.

Za razliko od lipedema, ki se običajno pojavlja simetrično, je lahko limfedem samo na eni strani telesa. Limfedem nastane, ko se zaradi vnetnega procesa, ki ga sprožijo npr. piki insektov, udarci in operativni posegi, v tkivu prične nabirati limfna tekočina. Ta navadno po prenehanju vnetja izgine. Če ostane, govorimo o kroničnem edemu, ki nakazuje na težave v limfnem sistemu.

Lahko tudi moški dobijo lipedem?

Lipedem pri moških je zelo redek, pojavi se le v primeru izrazitih hormonskih težav, pomanjkanja testosterona, ciroze  jeter ali po zdravljenju raka na prostati.

Bolečine pri lipedemu

Področje, ki je boleče na otip, je tipični znak, da gre za lipedem in ne navadno maščobno tkivo. Maščobne celice pri lipedemu vsrkujejo maščobo, ki je kasneje kljub hujšanju ne izpustijo več. V celicah pride do prikritega vnetja, ki draži živčne končiče, kar zaznavamo kot bolečino. Zaradi zastajanje vode se povečata napetost in pritisk, kar povzroča neprijetne občutke ali celo močno bolečino (odvisno od stopnje pritiska).

Še ena razlaga o izvoru bolečin pri lipedemu govori o zlepljenih fascijah. Fascije ali ovojnice so vezivno tkivo, ki obdajajo mišična vlakna, notranje organe, kosti, sklepe in živčna vlakna. Pri zastajanju limfe, ki je izredno pogost pojav pri lipedemu, se po v limfnih kanalih pričnejo nabirati fibrinogeni (beljakovine, ki igrajo izredno pomembno vlogo pri strjevanju krvi). Prevelika količina nabranih fibrinogenov povzroči boleče zlepljenje fascij.

Kako si lahko pomagamo?

1. Diete

Kot smo omenili, običajne diete pri lajšanju lipedema ne pomagajo. Standardne diete sicer pomagajo prizadetim z lipedemom, da izgubijo maščobno tkivo, vendar le na predelu trebuha, prsi in obraza, torej na predelih, kjer lipedema ni. Hujšanje je kljub temu priporočljivo, čeprav maščobe ne izgubljamo na »pravim mestih«, saj bi morebitna debelost le še poslabšala stanje.

Z uravnavanjem telesne teže torej lahko vsaj delno nadzorujemo razvoj lipedema, da ta ne bi prerasel v lipolimfedem. Izkušnje ljudi so pokazale, da hujšanje s spremembo življenjskega stila (gibanje, zdrava prehrana) pomaga pri lajšanju lipedemu, saj se pospeši pretok limfe, kar zmanjša pritisk na živce in fascije, s tem pa se zmanjšajo tudi bolečine.

Za lajšanje simptomov lipedema se priporočajo naslednji ukrepi (ki so sicer del splošnih smernic za zdravo prehranjevanje):

• Ne uživamo sladkorja in sladkarij.
• Ne uživamo alkohola (včasih že en kozarec vina poslabša situacijo).
• Namesto prečiščene moke izberemo polnozrnato.
• Izogibamo se pšenici, še najbolje pa bo, če se popolnoma izognemo glutenu.
• Ne posegamo po hitri in predpripravljeni hrani.

2. Metode uradne medicine

Uradna medicina se pri zdravljenju lipedema poslužuje različnih metod. Poleg operacij so bolnikom na voljo tudi kompresijske nogavice in »kompleksna dekongestivna fizikalna terapija« (KDT).

Kompleksna dekongestivna fizikalna terapija je sestavljena iz večih delov: ročne limfne drenaže, kompresijskega povijanja, terapevtskih vaj (npr. vodna gimnastika) ter nege in rednega pregledovanja kože (s poudarkom na preprečevanju suhosti kože). Limfna drenaža se priporoča dvakrat tedensko. Po drenaži se opravi povijanje – povoje smemo za razliko od kompresijskih nogavic nositi tudi ponoči. Drenažo lahko deloma opravljamo sami doma, vendar naj ta služi zgolj kot podpora terapiji in ne kot nadomestilo strokovno izvedeni limfni drenaži.

Kompresijske nogavice povečujejo pritisk v tkivu, kar preprečuje zastajanje vode. Stisnjenje tkiva povzroči, da se žile približajo celicam, zaradi česar snovi lažje in hitreje prehajajo iz celice in v njo. Priporočljivo je, da jih nosimo ves dan, ponoči pa jih sezujemo. Dandanes je na srečo na voljo kar nekaj vrst kompresijskih nogavic, ki so prijetne na pogled. Še posebej se priporoča nošenje kompresijskih nogavic med poleti z letalom. Za razliko od nogavic za povečane vene, ki so krožno pletene, izberemo za lajšanje lipedema plosko pletene kompresijske nogavice, ki so bolj trdne, manj elastične in s tem omogočajo močnejši pritisk na tkivo.

V nekaterih primerih lipedema se predpišejo diuretiki za odvajanje vode, ki na kratek rok delajo čudeže, pa vendar dolgoročno niso priporočljivi, saj povzročajo otrditev tkiva.

Operacijo lipedema imenujemo liposukcija. Gre za kirurški poseg, pri katerem kirurg odstrani odvečne maščobne obloge na določenih delih telesa. Skozi 3 – 4 mm velike vbodne ranice se pod splošno anestezijo spusti kanule. Vbodne ranice po operaciji večinoma izginejo.

Liposukcija v primeru lipedema se močno razlikuje od običajne liposukcije, ki je namenjena zgolj kozmetičnim učinkom. Če bi pri lipedemu izvajali klasično liposukcijo, bi zelo verjetno prišlo do poškodb limfnega sistema, ki je pri lipedemu spremenjen, kar bi še dodatno poslabšalo bolezen. Zato lahko liposukcijo pri lipedemu izvajajo le specializirani kirurgi!

Z enim posegom se odstrani do 6 litrov maščobe. Slabost liposukcije je izredno visoka cena (nekje med 2.000 in 5.000 EUR). Navadno je potrebno izvesti več kot en poseg, npr. 2 – 3 letno, saj v enem poskusu kirurg najverjetneje ne bo uspel odstraniti vse maščobe. Manjši posegi z laserjem pri lipedemu ne pridejo v poštev, saj je z njimi mogoče odstraniti le zelo omejene količine maščobnega tkiva.

3. Naravne in celostne metode lajšanja lipedema

Kot vedno se je najbolje posluževati naravnih in celostnih metod za lajšanje lipedema. Naravnih metod, ki bi odpravile lipedem v celoti, na žalost še ne poznamo, obstaja pa kar nekaj metod oz. kombinacij metod, ki dajejo zelo zadovoljive rezultate. Ker so nenevarne, jih lahko kombiniramo z drugimi, prej omenjenimi »konservativnimi« metodami lajšanja lipedema.

Po izkušnjah obolelih je takšna kombinacija najbolj uspešna, saj poročajo, da se bolečine ublažijo, obseg povečanih predelov pa se vidno zmanjša. Z naravnimi in celostnimi metodami je najbolje pričeti že v zgodnjih fazah, vendar to ne pomeni, da nam ne pomagajo tudi v poznejših fazah razvoja lipedema.

Ukvarjanje s športom je v vsakem primeru zelo dobrodošlo, v kolikor nam ne povzroča bolečin. Pri ukvarjanju s športom z razvitim lipedemom vedno nosimo kompresijske nogavice. Pri lipedemu, ki je že napredoval, se najbolje obneseta vodna gimnastika in plavanje zaradi ugodnega učinka vodnega pritiska.

Najbolj priporočljivo je plavanje v morju ali neogrevanem bazenu, saj hlad vode zmanjšuje edem. Voda in valovi kožo nežno masirajo, razbremenijo pa se tudi sklepi, saj ne nosijo enake teže kot na kopnem.

Drugi športi, ki se priporočajo, so nordijska hoja, kolesarjenje in fitnes. Če se s športom ne želimo ukvarjati, lahko izberemo bolj zdrave alternative v vsakdanjem življenju – namesto z dvigalom gremo po stopnicah, v službo se odpravimo s kolesom namesto z avtom, itd.

Masaža s penastim valjčkom pred in po vadbi preprečuje, da bi se mišična ovojnica preveč oprijela mišičnega tkiva, kar bi privedlo do bolečin ali celo poškodb. Tovrstna terapija morda ne bo primerna za vsako osebo z lipedemom, saj je uporaba valjev lahko (preden se fascije sprostijo) boleča tudi za ljudi brez lipedema. Vsekakor velja, da bodimo pri uporabi masažnega valja nežni, ob pojavu bolečin pa z uporabo raje prenehamo.

Pri lajšanju težav z lipedemom se dobro obnesejo tudi določena zelišča.

Medena detelja, ki velja za najboljšo pomoč pri težavah z venami, s svojim delovanjem pospešuje krvavitev, zmanjšuje vnetja, varuje pred otekanjem, zmanjšuje že obstoječe otekline in pomaga pri celjenju ran. Vse te lastnosti so dobrodošle tudi pri zdravljenju lipedema.

Kurkumin, ki se med drugim nahaja v začimbi kurkumi, po kateri je dobil ime, zmanjšuje prepustnost žilnih sten. S tem pomaga pri zmanjševanju iztekanja tekočine iz žil, hkrati pa tudi aktivira posebne obrambne celice, ki so specializirane za razgradnjo presežnih beljakovin (le-te so prisotne v edemih).

Selen zmanjšuje edeme, deluje antioksidativno in poživljajoče na imunski sistem. Tako kot pri drugih kroničnih vnetnih procesih je tudi pri lajšanju lipedema praktično nepogrešljiv.

V pomoč nam je lahko tudi homeopatski kompleks s spominčico, ki pospešuje pretok limfe in na ta način preprečuje zastajanje tekočine v tkivih.

Raziskave so pokazale, da je pomanjkanje vitamina D močno povezano z nabiranjem maščobnih oblog. Preverimo stanje vitamina D v telesu in ga po potrebi izboljšajmo z uživanjem živil, ki vsebujejo vitamin D, ali pa se odločimo za prehranska dopolnila. V vsakem primeru moramo preživljati čas na soncu (v opoldanskih in večernih urah), saj se le v tem primeru v telesu tvori vitamin D.

Nemalokrat je lipedem povezan oz. se pojavlja sočasno z drugimi kroničnimi obolenji – bodisi na koži, bodisi v črevesju, itd. Nagnjenosti k bolezni ni mogoče preprečiti, saj je stvar sreče ali nesreče pri genetski loteriji, pa vendar lahko s splošnim zdravim in aktivnim življenjskim slogom omilimo ali celo preprečimo razvoj in napredovanje lipedema.