Kalcinacija rame

Kaj je kalcinacija rame?

Kalcij je izjemno pomemben mineral za človeško telo. Kar 99% se ga nahaja v kosteh, 1% pa se nahaja v nevezani (prosti) obliki. Nevezani kalcij opravlja pomembne naloge v telesu, med drugim skrbi za strjevanje krvi, prenos živčnih dražljajev po telesu, krčenje mišic in celično ravnovesje.

Slaba lastnost prostega kalcija je, da se v obliki kalcijevih soli iz ne povsem pojasnjenih vzrokov prične nalagati tudi v mehkih tkivih in na sklepih. Na mestu nabiranja kalcija se zmanjša prekrvavljenost, kar zmanjša dotok kisika v tkivo in poveča zakisanost.

Nabiranje kalcija na rami imenujemo tudi poapnevanje rotatorne manšete oz. kalcifični tendinitis. V povprečju se pojavlja pri vsakem desetem človeku, vendar pri samo polovici povzroča opazne težave. Stanje ni življenjsko ogrožajoče, je pa lahko vzrok za močne bolečine pri premikanju rok.

Bolečine so še posebej prisotne pri dvigu rok nad glavo, npr. pri obešanju perila ali barvanju sten. Pojavljajo se lahko tudi v mirovanju, kar vpliva na kakovost spanca. Odvisne so predvsem od obdobja, v katerem se kalcifikacija nahaja. Največ bolečin se pojavlja med nastajanjem in izginevanjem kalcijeve tvorbe, manj ali nič pa v obdobju njenega mirovanja.

Stopnja bolečin ni nujno premosorazmerna s količino nabranega kalcija. Pri nekaterih ljudeh so bolečine komaj zaznavne, drugi pa jih opisujejo kot neznosne. Mnogokrat se pojavijo povsem iznenada, predvsem med gibanjem.

Sindrom zamrzle rame ali kalcifikacija?

Sindrom zamrzle rame ali adhezivni kapsulitis je prav tako boleče stanje v rami, ki močno omejuje gibljivost, vendar so razlogi za nastanek drugačni kot pri kalcifikaciji rame. Sindrom zamrzle rame ja namreč avtoimunska bolezen, pri kateri se vname ovojnica ramenskega sklepa. Je pa lahko kalcifikacija rame vzrok za pojav sindroma zamrzle rame, saj v mišici nabrani kalcij povzroča vnetni odziv.

Vzroki za pojav kalcifikacije rame

Vzroki za pojav kalcifikacije rame še niso povsem raziskani. Med možnimi vzroki za pričetek nalaganja kalcija na ramenski sklep se omenjajo sledeči možni vzroki:

hormonski dejavniki, še posebej težave s ščitničnimi hormoni in presežek estrogena,
sladkorna bolezen,
nepravilna drža,
zadrževanje roke v prisilnem položaju (nor. pri delu za računalnikom, pri zobozdravnikih, frizerjih, pleskarjih …)
spanje na isti rami vsako noč,
jemanje določenih zdravil,
pomanjkanje gibanja (sedeč življenjski stil)
in degeneracija ramenskega sklepa.

Med dejavniki, ki stanje močno poslabšajo, je na prvem mestu kajenje. Na pojavnost vplivata tudi starost in spol. Pojav kalcinacije rame je najpogostejši med 30. in 50. letom, pogostejši pa je pri ženskah. V tretjini primerov se kalcifikacija pojavi v obeh ramenskih sklepih.

Različni stadiji kalcifikacije rame

Pojav kalcifikacije rame lahko razdelimo v štiri stadije. Potek bolezni v nekaterih primerih ne zajema vseh stadijev.

1. stadij (spremembe celic): povečano nastajanje hrustančnih vlaken na ramenskih tetivah, kalcifikacija še ni prisotna, bolečin navadno ni. Tkivo postane sprejemljivo za kalcijeve tvorbe.

2. stadij (kalcifikacija): na mestih, kjer se je nalagal hrustanec se pričnejo odlagati kalcijeve soli, ki so na otip podobne kredi. V tem stadiju jih je že mogoče zaznati na rentgenskih posnetkih. Bolečine so prisotne in navadno zelo močne.

3. stadij (utekočinjenje kalcijevih tvorb, resorpcija): v tem stadiju se sproži samoobnovitveni proces telesa, ki lahko zelo boli. Kalcijeve soli se utekočinijo in postanejo podobne vodeni zobni pasti. Aktivira se imunski odziv, obrambne celice pričnejo uničevati utekočinjene kalcijeve odplake, žal pa pride v tej fazi nemalokrat do lokalnega vnetja, ki zajame ovojnico ramenskega sklepa in s tem povzroči prej omenjeni sindrom zamrzle rame.

4. stadij (obnova): kalcijeve tvorbe so odstranjene, bolečine v rami prenehajo. V kolikor se ne odstranijo vzroki za nastanek kalcifikacije, se lahko tvorbe ponovijo.

Kako se diagnosticira kalcifikacija rame, prognoza bolezni in metode uradne medicine

Diagnozo je mogoče postaviti ob nastopu drugega stadija bolezni z ultrazvočno ali rentgensko preiskavo.

Kalcifikacija rame v številnih primerih izgine sama, vendar je za to potrebnih kar nekaj mesecev, včasih celo let (tudi do 5 let). V kroničnih primerih pa se kalcifikacija vseskozi ponavlja, izmenjujejo se faze brez in z bolečinami.

Ker kronične bolečine močno znižujejo kakovost življenja, so naravne metode zdravljenja in blaženja težav še toliko bolj dobrodošle. Uradna medicina lahko predpiše protibolečinska in protivnetna zdravila ter operativne posege, vendar so tovrstni ukrepi naravnani zgolj na odpravljanje simptomov, ne pa tudi vzrokov težav. Zdravljenje po postopkih uradne medicine traja približno pol leta.

Metode uradne medicine za zdravljenje kalcifikacije rame vključujejo:

hlajenje prizadetega mesta z obkladki,
fizioterapijo,
protibolečinska in protivnetna zdravila (kortikosteroidi),
perkutano iglanje,
injiciranje z trombociti obogateno plazmo,
uporabo globinskih udarnih valov,
operativni poseg.

Metode celostnega zdravljenja

Metode celostne medicine kot alternativa ali dopolnilo postopkom uradne medicine so orientirane predvsem na iskanje vzrokov za nastanek kalcifikacije, razgradnjo kalcijevih tvorb, lajšanje bolečin, blaženje vnetja in preprečevanje razvoja kroničnega obolenja.

Metode celostne medicine vključujejo naslednje metode:

akupunktura;
osteopatija;
zdravljenje s kisikom;
vakuumska terapija (cupping);
jemanje zeolita;
mazanje s smrekovo smolo;
sprememba prehrane (bazična prehrana, poudarek na vitaminih, mineralih in pomembnih hranilnih snoveh, kot so kurkumin, astaksantin, magnezij, omega-3 maščobne kisline, MSM, vitamini C, D3 in K2, silicij, OPC…);
zmerno gibanje (npr. plavanje) in uporaba masažnih valjev za fascije (vezivna tkiva);
razkisanje telesa (bazični minerali, bazične kopeli in obkladki);
uporaba zdravilnih zelišč, kot sta vražji krempelj in izvleček konoplje;
skrb za sprostitev in razbremenitev ramenskega obroča;
hlajenje prizadetega predela (z ledom, ovitim v blago, masiramo predel 4x dnevno po pet minut);
ovijanje razbolelega predela z obkladkom, namočenim v jabolčni kis (15 – 20 minut).

Kakšna prehrana se priporoča v primeru kalcinacije rame?

Priporoča se predvsem uživanje sveže, nepredelane hrane z veliko hranilnimi snovmi. Med živili se najbolj priporočajo jagodičevje, agrumi, ingver, zelena listnata zelenjava, proso, kvinoja in riž.

Izogibali naj bi se predelanemu rdečemu mesu (še posebej svinjini), mlečnim in sladkim izdelkom (tudi sladkemu in suhemu sadju), jajcem, kavi, pravim čajem, gobam in izdelkom iz bele moke.

Kako je z jemanjem prehranskih dopolnil?

Pri kalcifikaciji rame se seveda poraja vprašanje, kakšen vpliv ima prehrana, bogata s kalcijem, in jemanje kalcijevih prehranskih dopolnil na obolenje. Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da jemanje prehranskih dopolnil poslabša stanje kalcifikacije in zato ni priporočljivo, prav tako uživanje pretiranih količin živil, bogatih s kalcijem (npr. mineralnih vod in mlečnih izdelkov). Vendar to ne pomeni, da kalcij povsem opustimo iz prehrane, saj je pomemben mineral, ki v telesu opravlja številne naloge.

Bolj problematično je napačno razporejanje kalcija v telesu, za kar so odgovorni magnezij ter vitamina K in D. Pomanjkanje magnezija povzroča moteno presnovo kalcija in vitamina D. Dnevni odmerek naj bi znašal od 200 do 400 mg, idealno razmerje magnezija in kalcija v telesu pa znaša 1:2 (magnezij:kalcij). Pri kalcifikaciji rame je smiselno tudi razmerje 1:1.

Vitamin D3 in K2 sta prav tako odgovorna za razporejanje kalcija v telesu, zato je ključno, da preprečimo pomanjkanje, najbolje z jemanjem kombinacije obeh, saj je njuno delovanje medsebojno povezano. Vitamin D3 uravnava izločanje parathormona iz obščitnice, ki zvišuje krvno koncentracijo kalcija in spodbuja sproščanje kalcija iz kosti. V kolikor je izločanje parathormona stalno povišano, se sproščeni kalcij nabira v drugih delih telesa. Zato je ključno, da vitamin D3 s svojim delovanjem zavira presežno izločanje kalcija iz kosti.