Kako se spopasti z bolečinami v hrbtu?

Bolezni | 11. 02. 2020

Auč, le kako zaboli, ko nas pošteno uščipne v hrbtu! V določenem življenjskem obdobju naj bi bolečino v hrbtu, kronično ali akutno, občutilo kar 80% ljudi. Ta bolečina je odraz sodobnega, sedečega načina življenja in resen opomnik, da nam primanjkuje gibanja, morda pa celo alarm, da hrbtenico pretirano obremenjujemo. Ne preslišimo opozoril, dokler je stanje še mogoče popraviti.

Akutne in kronične bolečine v hrbtu

Bolečina v hrbtu je ena najbolj splošno razširjenih težav, s katerimi se srečuje moderni človek. Včasih je posledica poškodbe, preobremenitve, pomanjkanja gibanja, marsikdaj pa udari kot strela z jasnega in natančen vzrok na prvi pogled ni jasen.

Vzroki za pojav bolečine v hrbtu so raznoliki in številni, v grobem pa bolečino ločimo na akutno in kronično. Močna akutna bolečina po padcu ali preobremenitvi ter bolečina, ki se ponavlja, zahtevata pozornost zdravnika, ki bo predpisal ustrezne ukrepe in terapijo.

Na srečo je velik delež težav, še posebej kroničnih, mogoče odpraviti in preprečiti njihovo ponovitev. Bolečine namreč pogosto izvirajo iz preobremenjenih, napetih in skrajšanih mišic ter fascij. Občasno mišice in fascije stiskajo živce ali medvretenčne ploščice, kar je prav tako lahko vzrok za pojav bolečine.

Pri težavah s fascijami in mišicami lahko veliko naredimo sami, seveda ob predhodnem posvetu s strokovnjakom, pa naj si bo to zdravnik, fizioterapevt, trener, osteopat, itd. Zdravnik ob močnih bolečinah predpiše protibolečinske in protivnetne injekcije, za lajšanje zmernih bolečin pa protibolečinske tablete. V primeru blagih bolečin v hrbtu, išiasa ali akutnih bolečin v vratu (t.i. »heksenšus«) si pomagamo sami z vajami za razgibavanje, ki jih najdemo na internetu, lahko pa nam jih pokaže fizioterapevt ali osteopat. V pomoč nam bodo tudi obkladki, obisk toplic, nežna masaža, joga in savna.

Dolgoročna rešitev je zdrav življenjski slog

Dolgoročna rešitev za odpravo in preprečevanje bolečin se skriva v zmernem, a rednem gibanju. Z gibanjem skrbimo za izgradnjo mišičevja, sproščamo zategnjene mišice, povečujemo splošno gibljivost telesa in raztegujemo veziva ter kite. Če smo bili do sedaj neaktivni, se vadbe lotimo postopoma – za začetek zadostuje že krajši sprehod, hoja po stopnicah namesto vožnje z dvigalom, plavanje, kolesarjenje v službo ali sedenje na žogi med delom za računalnikom. Sčasoma bo šport prerasel v hobi in postal pomemben del življenja. Najem osebnega trenerja ali obisk vodenih vadb je odlična rešitev, še posebej če imamo težave z vztrajanjem pri zastavljenih ciljih.

Zanimivo je, da stanje hrbtenice odraža tudi splošen življenjski slog. Porušena črevesna flora, kajenje, uživanje alkohola in pomanjkanje spanja v kombinaciji s sedečim načinom življenja so sprožilci bolečin v hrbtu. Zaradi sedenja postanejo mišice trebuha šibkejše in skrajšane, mišice hrbta pa morajo ta manko kompenzirati s preobremenjenostjo. Bodimo pozorni na različne vsakodnevne navade, ki neenakomerno obremenjujejo hrbtenico – npr. nošenje težke torbice na eni rami, sključena drža v avtu ali pred računalnikom, itd.

Preprečevanje debelosti

Debelost je posledica neaktivnega, sedečega načina življenja. Odvečni kilogrami obremenjujejo celoten skelet, največji del bremena pa prevzame hrbtenica.

Kaj pa ima črevesje skupnega z bolečinami v trebuhu?

Črevesne težave verjetno niso prva stvar, na katero pomislimo, ko nas boli hrbet. Veliko ljudi, ki trpi zaradi razdraženega ali lenega črevesja, ima hkrati tudi težave s hrbtom, še posebej v ledvenem predelu.

Bolečine v hrbtu, ki jim botrujejo črevesne težave, pogosto spremljajo kronične bolečine v členkih, bolečine v mišicah, migrene, motnje koncentracije, kožne težave, utrujenost, nihanje razpoloženja in depresivna občutja. Skupni imenovalec bolečin v hrbtu in črevesnih težav je dolgotrajno sedenje ali stanje, ki zaustavlja pretok blata, povzroča pritisk na ledveni del hrbtenice in sproži kronična zaprtja.

Ne samo trdo blato, temveč tudi driska v določenih primerih povzroča bolečine v hrbtu. Živci črevesja so namreč tesno povezani s hrbtenjačo v ledvenem predelu, prav tako tudi z mišicami in vezivnimi tkivi, ki skrbijo za stabilizacijo hrbta. Ko je črevo razdraženo, se stresni dražljaji prenašajo do hrbtenjače in odražajo kot bolečine v predelu hrbta.

Z bolečinami v hrbtu so povezane tudi nekatere druge bolezni in težave, kot so na primer vnetja mehurja, alergije in preobčutljivosti na hrano (gluten, laktoza, fruktoza…), Chronova bolezen in ulcerozni kolitis. Ko se torej ukvarjamo z iskanjem krivca za boleč hrbet, se moramo ozreti po celotnem telesu.

Gibanje in prehrana sta ključna dejavnika za neboleč hrbet

Pomembno je, da poskrbimo za redno gibanje, ki pospešuje prebavo. Za boljše odvajanje lahko uživamo namočene suhe slive, limonin sok in jabolka. Redno opravljamo razstrupljanje in klistiranje črevesja. Zdravo praznjenje črevesja pomeni, da odvajamo enkrat dnevno.

Prehrana ima zaradi povezave med črevesjem in hrbtenico izreden vpliv na bolečine v hrbtu. V nekaterih primerih se je že samo omejevanje uživanja mesa in mleka izkazalo za učinkovito, saj ta živila zakisajo telo – prav zastajanje kislih presnovkov v mišicah je eden od vzrokov za bolečine in napetost.

Rešitev se skriva v bazični prehrani, ki razbremenjuje telo in iz njega odvaja kisline, hkrati pa je tudi ključna za preskrbljenost z bazičnimi minerali, kakršna sta magnezij in vitamin D. Delovanje magnezija in vitamina D je med seboj tesno povezno, zato je ključno, da vzdržujemo zadostno količino obeh snovi v telesu.

Kot spremljevalno terapijo lahko za zunanjo uporabo in uživanje izberemo CBD-olje, ki vsebuje izvleček konopljinih cvetov. CBD s svojim delovanje pomirja, uspava, blaži vnetja in bolečine. Raziskave so pokazale, da se odlično obnese pri fibromialgiji in artritisu. Glede na podobnost simptomatike bo v veliko pomoč tudi pri bolečinah v hrbtu.

Stres kot povzročitelj bolečin v hrbtu

Kot vemo, je hrbtenjača stičišče živčevja. Hudi stresorji, kot so preobremenitve pri delu, nezadovoljstvo na delovnem mestu, težave v odnosih, strah pred negotovo prihodnostjo in druge podobne skrbi, imajo znaten vpliv na občutenje bolečine v hrbtu. Mišice ljudi v stresu niso napete zgolj zaradi stresa, temveč tudi zaradi pomanjkanja časa za gibanje in sprostitev. Težaška delovna mesta, pri katerih se dviguje velika bremena, veliko časa stoji ali sedi ter takšna, ki silijo v prisilno držo, na dolgi rok vodijo v kronične bolečine v hrbtu.

Kako ublažiti vpliv stresa?

Stres je mogoče ublažiti z dobrim planiranjem časa, ki naj vključuje tudi poseben čas za sprostitev, naj si bo to meditacija, dihalne vaje, joga ali sprehod po naravi. Med delom za računalnikom večkrat vstanimo, se pretegnimo in naredimo nekaj razgibalnih vaj. Za dvig odpornosti na stres se lahko poslužimo prehranskih dopolnil z adaptogeni. Adaptogene rastline so tiste, ki telesu pomagajo, da postane odpornejši na stres oz. da učinki stresa na telo niso tako dramatični. Med adaptogene rastline prištevamo rožni koren, sibirski ginseng, gobe reishi, šisandro, ašvagando in rapontiko.

Psihični vzroki za bolečine v hrbtu

V nekaterih primerih bolečina v hrbtu ne izhaja iz zunanjih dejavnikov, temveč iz notranjih – torej iz našega lastnega doživljanja. Lahko je odsev psihičnih stisk, ki jih doživljamo (izgube, depresivna občutja, občutek nesmisla, občutki krivde, potlačena agresija). Bolečine v hrbtu prav iz tega razloga ne gre spregledati, saj je lahko pomembna informacija o našem psihičnem stanju, ki se odraža na telesni ravni. Vprašajmo se, kaj nam želi bolečina povedati? Je morda krik telesa, da naj končno razrešimo misli in težave, ki smo jih potlačili ali prelagali soočenja z njimi v neskončnost? Ko probleme ozavestimo, smo že naredili prvi korak k rešitvi težav. Naslednji korak je pogovor s terapevtom, če sami težavi nismo kos.

Hrbtenica je pravo čudo narave, saj hkrati omogoča trdnost, stabilnost in pokončno držo, po drugi strani pa je gibljiva in upogljiva. Težave s hrbtenico na psihični ravni tako navadno povezujemo z naslednjimi občutji ali nerazrešenimi področji:

  • sinhronost pokončne drže s pozitivno naravnanostjo do življenja,
  • morebitne težave s fleksibilnostjo, trmoglavost,
  • prenašanje pritiskov okolice, vztrajanje v nemogočih razmerah (npr. v odnosu, na del. mestu).

Kako se torej spopasti z bolečinami v hrbtu?

Ko občutimo bolečine v hrbtu, je najbolje čim hitreje pričeti z naravnimi ukrepi za blaženje bolečine.

  1. Področje bolečine segrevamo s toplimi obkladki, privoščimo si kopel, izvajamo jogo ali pa se razvajamo z nežno masažo. Topli obkladki se odlično obnesejo v primeru kronične bolečine, hladni pa 1-2 dni po lažji poškodbi.
  2. Preverimo vzglavnik – je morda previsok, premehak, nepravilne oblike? Najboljši vzglavniki so nekoliko nižji, hkrati pa anatomsko prilagojeni, da nudijo oporo glavi in vratu.
  3. Zmerno gibanje je alfa in omega zdravja hrbta. Če bolečine niso prehude, naj nam trener, fizioterapevt ali drug strokovnjak pripravi lahke vaje za izboljšanje stanja hrbtenice.
  4. Poskrbimo za ravno držo – nepravilna drža obremenjuje sklepe in mišice. Pomagamo si z vajami, sedenjem na žogi, pasovi za izboljšanje drže, itd.
  5. Izogibajmo se dviganju bremen s hrbtenico. Bremena dvigujemo po sistemu »mrtvega dviga«, kar pomeni, da se nekoliko priklonimo, hrbet ohranimo raven, breme pa dvignemo z odrivom z nogami – bremena ne dvigujemo iz področja hrbtenice s predklonom naprej.
  6. Če se pojavi intenzivna bolečina ali pa bolečina traja dlje časa, se posvetujemo z zdravnikom in težav ne rešujemo sami.
  7. Visoke pete nosimo ob posebnih priložnostih, sicer se jim raje izognimo, saj povzročajo povečan pritisk na spodnji del hrbtenice.
  8. Pazimo na primerno telesno težo.
  9. Preverimo gostoto kosti – osteoporoza je lahko eden izmed vzrokov za okvare hrbtenice.
  10. Izogibamo se stresu in poskrbimo za svoje psihično zdravje.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Stop kroničnemu stresu in povišanemu kortizolu!
    Bolezni / 03. 12. 2019

    Kortizol je hormon, ki v telesu prične nastajati v stresu, pri pomanjkanju spanja, zaradi nezdrave prehrane, preveč kofeina in alkohola ter dehidriranosti. Kronično povišani kortizol povzroča oslabelost imunskega sistema, izčrpanost, bolezni srca, depresijo, trebušno maščobo, šibke mišice, zgago in razdraženo črevesje. Obstaja kar nekaj načinov, kako kortizol naravno znižamo.

    PREBERITE VEČ
  • Razlogi za nestabilnost vratne hrbtenice
    Bolezni / 16. 05. 2018

    Število ljudi z nestabilnostjo vratne hrbtenice dosega v razvitih državah sveta pandemične razsežnosti. Vzrok za pojav nestabilnosti niso samo avtomobilske nesreče, temveč tudi travmatske poškodbe v prostem času, pri gospodinjskih opravilih, športu, operacijah v splošni anesteziji kot tudi zaradi nevrotoksičnih poškodb. Prve poškodbe največkrat nastanejo že ob pričetku življenja zaradi nenaravnih tehnik poroda.

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.