Kakšno vodo nam prodajajo?

Prehrana | 10. 12. 2017

V bližnji prihodnosti bomo vodo spet začeli spoštovati, postala bo pomembnejša od vseh naftnih vrelcev in zlata v bančnih trezorjih. Začeli jo bomo ceniti kot najpomembnejše živilo, drago jo bomo kupovali in za njo tudi umirali. Mogoče komu te uvodne besede zvenijo preveč dramatično, ali kot pretiravanje in strašenje ljudi.

Ta članek je nastal prav zaradi tega, da čim več ljudi na zelo enostaven in razumljiv način opomnimo, kako pomembna je voda. In da skrb za dobro pitno vodo ni prepuščena samo zelenim ali drugim ekološkim zanesenjakom, ampak vsem nam. Od dobre pitne vode je odvisen naš obstoj, zato naj bo tudi skrb zanjo vsakomur enako pomembna!

Voda je kot tovornjak

Voda je v našem telesu zadolžena za transport snovi. Poenostavljeno povedano »prinese« koristne snovi do določenih organov, slabe pa »odnese« iz telesa. Pri tem sodelujejo seveda srce, jetra, ledvice, žolč, črevo, kri, limfa … Molekule vode si lahko torej predstavljamo kot tovornjak, ki vedno nekaj prevaža. Koliko vode potrebuje naše telo, si lahko izračunamo na zelo preprost način: na vsakih 25 kilogramov telesne teže potrebujemo 1 liter vode, pri močnem potenju (šport, savna, druge telesne aktivnosti) pa dodatno količino. Po tej formuli bi morali moški, ki v povprečju tehtajo več, spiti več vode kot ženske.

Vendar je zelo malo moških, ki dajo svojemu telesu dovolj vode. Moški spijejo dnevno tudi 6 skodelic kave, kakšen sok, kokakolo, najraje pa se odžejajo s pivom ali vinom. Če jim ponudiš vodo, te čudno gledajo, spijejo požirek ali dva, več pa ne gre po grlu. Zakaj? Ker sploh nimajo več razvitega občutka za žejo! Minister za zdravje bi moral uzakoniti obveznost pitja vode, pa bi naši slovenski moški živeli dlje in bolj kakovostno.

Podobno je pri otrocih. Zaradi ogromne količine sladkanih čajev, raznih šumečih pijač, sokov in ledenih čajev, ki so jim dostopne, ne prepoznajo več, kdaj so žejni in kdaj lačni. Telo kriči po vodi, oni pa sežejo po čipsu in sladkarijah.

Koliko vode potrebujemo?

Poleg tega, koliko pijemo (in da sploh pijemo), je pomembna kakovost vode. Če voda že vsebuje snovi, potem je tovornjak, ki bi moral prevažati snovi po našem telesu, že poln. Voda, ki vsebuje na primer veliko mineralov in okoljskih strupov, našemu telesu ne koristi. Podobno je z drugimi pijačami, kot so šumeče pijače, pa tudi čaji, zato moramo poleg pijač, ki jih pijemo zaradi užitka, piti vodo, ki jo potrebujemo zaradi zdravja.

Zavedati se moramo, da »užitkarske« pijače dodatno obremenjujejo naš organizem, zato potrebuje še več vode. Moški, s telesno težo 75 kilogramov, ki spije tri skodelice kave, eno kokakolo, dve pivi in en viski na dan, bi moral trem litrom vode dodati še najmanj en liter vode, da bi se iz telesa izločili strupi, ki jih dobi z drugimi pijačami. Če se prehranjuje predvsem s hrano, ki vsebuje malo vode, bi lahko dodal še kakšen kozarec vode. Moški, ki vsak dan spije štiri litre vode? Poznate koga?

Kakovost pitne vode

Kakovost vode je mogoče določiti na več načinov. Najboljša je seveda kemijska analiza, ki pove, kakšne so snovi v vodi. Kemijsko analizo vode morajo po zakonu opravljati vodna gospodarstva, lahko pa jo naroči tudi posameznik pri ustreznih laboratorijih. Ne vem, kako je v Sloveniji, nemški dobavitelji pitne vode so zakonsko dolžni nadzirati približno 60 snovi v vodi. Še pred nekaj leti je bilo to število večje (približno 120), vendar se je kakovost vode tako poslabšala, da so bili rezultati testov porazni. Nemška vlada se je odločila za podobno potezo kot slovenska, znižala je mejne vrednosti in zmanjšala število nadzorovanih snovi.

Vendar je čisto vseeno, če pregledajo 60 ali 120 snovi, ker samo v poljedeljstvu uporabljajo preko 300 različnih snovi, ki so v pesticidih, herbicidih in fungicidih. K temu številu pridejo še rastni hormoni in antibiotiki iz živinoreje, k onesnaženosti vode pa prispevamo tudi mi sami z uporabo čistil in detergentov.

Kako moški dobijo ženske hormone

Največji problem pa so snovi (tako imenovani hormonski motilci), ki jih v kanalizacijo spustimo z urinom. Ostanki različnih zdravil, ki jih niti v čistilni napravi ne morejo prečistiti, pridejo v vodotoke. Najbolj problematični so hormoni iz kontracepcijskih tablet, ki jih lahko prek pitne vode zopet zaužijemo. Tudi moški!

Ko moški zaužijejo hormonske motilce (to so snovi, ki motijo delovanje hormonskega sistema), se v njihovem telesu začnejo dogajati različne spremembe. Manjša poraščenost (no ja, zdaj so v modi manj poraščeni moški, nekateri se celo brijejo, pa ne samo po bradi; manj poraščeno pa je lahko tudi lasišče, česar si ne želi noben moški), manj mišic, bolj ženstvena oblika okostja (nič več trikotnika, ampak zaobljeni boki) in najhujše: neplodnost ali vsaj zmanjšana aktivnost spermijev. Drastično se povečuje število parov, ki so fizično zdravi, pa kljub temu ne morejo zanositi, nihče pa jim ne pove zakaj.

Kako zaskrbljajoče je stanje, je ugotovilo nemško ministrstvo za zdravje. V nemških rekah so v povprečju namerili 2 mcg ženskih hormonov na liter vode. Že 0,5 mcg/liter pa je dovolj, da ribe spremenijo spol. V nekaterih rekah plava tako samo še 30 % samcev in 70 % samic. Za nekatere moške bi bil to mogoče raj na zemlji, za obstoj rib (in nas ljudi) pa je to razmerje pogubno.

Mnogi zdravniki in zdravilci so že prepričani, da se zaradi uživanja slabe vode (ali sploh nobene) veča tudi število pacientov s kroničnimi boleznimi, težavami v delovanju ščitnice (hormoni v vodi), velik porast alergijskih bolezni (nezadostno izločanje strupov), nepravilni razvoj zarodkov in neplodnost.

Potrebujemo minerale iz vode?

Posebno poglavje so minerali v vodi. Težko je sprejeti dejstvo, da so minerali, ki so v vodi, za telo samo dodaten balast, ki po nepotrebnem zaseda prostor na »tovornjaku«. Podjetja, ki polnijo mineralno vodo, so desetletja prepričevala ljudi, kako pomembni so minerali v NJIHOVI mineralni vodi. Dovolj mineralov, dobra prebava, preprečevanje nastanka osteoporoze – so njihovi glavni prodajni argumenti. Nihče pa potrošnikom ne pove (vsaj v Sloveniji ne), da so minerali v mineralni vodi anorganskega izvora in za telo le malo uporabni. Ja, potrebujemo minerale, vendar iz sadja in zelenjave, ki so organskega izvora.

Voda ni več to, kar je nekdaj bila. Namesto k vaškemu studencu ali izviru, gremo danes k vodovodni pipi. Odvisni smo od tega, kar nam pošlje vodno gospodarstvo. Voda, ki jo dobimo iz pipe, pa je lahko še slabše kakovosti, saj mora priti do nas po dolgih ceveh. V kakšnem stanju so glavne vodovodne cevi, lahko samo slutimo. Tudi cevi v hiši velikokrat niso dobre za naše zdravje. Bakrene, svinčene in plastične cevi so prav tako škodljive za naše zdravje, kot rastni hormoni, ki jih dobimo od dobro rejenega pujska z bližnje farme.

Energija v vodi

Kakovost vode pa lahko ocenimo še iz enega, za nekatere mogoče spornega stališča: kako je energijsko kakovostna oziroma koliko vitalnih snovi je v njej. Izvirska voda pri izviru je polna energije in po polarnosti desno vrteča. Koliko energije ima voda, lahko izmerimo z enotami bovisi, polarnost pa določi vsak dober radiestezist s tenzorjem ali bajalico. Energijsko kakovost vode zelo dobro prikazujejo kristali vode, če vodo zamrznemo in kristale pogledamo pod mikroskopom. Vodovodna voda nima kristalne strukture, izvirska voda jo ima, kar je v svoji knjigi Spomin vode lepo dokazal Japonec Masaru Emoto.

Naši predniki niso imeli dostopa do vode, bogate z minerali. Pili so studenčnico in prali s kapnico, ki vsebujeta malo mineralov. Do mineralne vode niso mogli, ker se je nahajala nekaj sto metrov pod površjem, z izjemo redkih izvirov. Danes pa vodo črpajo (tudi večino ustekleničenih vod) in jo po ceveh pošiljajo do uporabnikov. Pri črpanju in transportu (če so cevi daljše kot 70 metrov) se poruši struktura vode; namesto desno vrteča, postane voda levo vrteča in v telesu ne more opravljati svoje funkcije.

Slovenska vlada z nenehnim zniževanjem dopustnih mejnih vrednosti strupenih snovi v vodi tudi ne kaže pripravljenosti, da bi se resno (in dolgoročno) lotila reševanja tega problema. Na nek način jo čisto razumem, saj za pitje in kuhanje porabimo samo 5 % pitne vode, preostalih 95 % je porabimo doma za pranje, umivanje in zalivanje, največji delež pa industrija. Zaradi petih odstotkov se državi, ozko ekonomsko gledano, ne »splača« pridobivati bolj kakovostne pitne vode.

Pomagajmo si sami

Tako smo prisiljeni, da poskrbimo sami zase. Kemijsko bolj čisto vodo dobimo z različnimi napravami za čiščenje vode. Najboljše so tiste, ki delujejo na principu povratne osmoze. Malo naprav za čiščenje vode pa vodi lahko spremeni polarnost (iz levo vrteče v desno vrtečo) oziroma jo energijsko obdela in povrne vodi strukturo, ki jo je izgubila. Če boste kupovali kakšno od naprav, naj vam proizvajalec z neodvisnimi laboratorijskimi testi dokaže, kaj vse zmore naprava. Večina aparatov na tržišču lahko ustvari samo tako imenovano »mlado« izvirsko vodo, kjer se struktura vode obdrži od nekaj sekund do nekaj tednov. V »stari« izvirski vodi, ki jo najdemo v naravi ob izviru, pa je struktura trajna (zaradi dolgotrajnega pronicanja vode skozi plasti zemlje in kamenine).

Rezultati testiranja ustekleničenih voda

Če ne želimo piti vode iz vodovoda in če nimamo naprave za čiščenje vode, moramo poseči po ustekleničeni vodi (ali iti k izviru). Ker me je zanimalo, kakšna je kakovost slovenskih ustekleničenih vod, sem na predavanje prinesla nekaj vzorcev. Na žalost sem pozabila na vodo iz pipe, vendar bom naslednjič naredila tudi to. Ne verjamem, da je boljša kot stuttgartska (ali pač?), ki smo ji namerili od 600 do 1000 µS/cm, odvisno od predela mesta. Z enoto mikrosiemensi na centimeter označujemo prevodnost tekočine. Več trdnih snovi (oziroma njihovih ionov) je v vodi, bolj je prevodna in večja je izmerjena vrednost. Postopek merjenja je preprost: merilno napravo TDS (total dissolved solids), veliko kot denarnica, potopimo v kozarec z vodo in že čez nekaj sekund se na ekrančku pojavi izmerjena vrednost. Dobra voda bi morala imeti čim nižjo prevodnost, to se pravi, čim manj snovi na »tovornjaku«. Najboljše vode imajo vrednost od 20 do 40 µS/cm.

Delovanje na organizem Prevodnost vode v µS/cm
odlično čiščenje telesa in izločanje strupov 30 – 50
dobro čiščenje telesa in izločanje strupov 60 – 100
manj dobro čiščenje telesa in izločanje strupov 110 – 130
čiščenje telesa in izločanje strupov ni več zadovoljivo 140 – 250
ni učinka na čiščenje telesa in izločanje strupov 300 – 500
voda deluje sama obremenjujoče 600 – 1200
zelo obremenjujoče > 1200

Razpredelnica: Prevodnost vode in njen vpliv na organizem
Opomba: razmerje med µS in ppm je približno 2:1 (na primer 300 µS je 150 ppm)

Vse testirane slovenske ustekleničene vode imajo dosti višjo prevodnost, kot pa jo telo potrebuje. »Zmagovalec« je voda iz Spara, ki jo polnijo pri izviru v Radomljah, najslabše pa se je po pričakovanju odrezala voda Izvir iz Radenske, ki je polna mineralov in verjetno še česa. Moj mož ni čisto zadovoljen s posplošeno trditvijo, da so minerali v vodi slabi, ampak pravi, da je treba pogledati, kakšni minerali se v njej nahajajo. Slaba za zdravje je na primer voda z veliko natrija (obremenjuje ledvice), bolj sprejemljiva pa je vsebnost hidrogenkarbonata (ker je bazičen, deluje proti zakisanosti telesa – acidozi). Na nekaterih steklenicah smo našli tudi podatke o meritvah prevodnosti, vendar so bile vrednosti dosti manjše, kot smo jih izmerili mi.

Včasih vode vsebujejo tudi klor, kar je skoraj vedno znak, da so vodo klorirali, s tem so jo razkužili in podaljšali njeno obstojnost. Ne vemo, kaj uporabljajo slovenska podjetja (lahko bi nam povedala, a ne?), v tujini za konzerviranje vode uporabljajo ogljikov dioksid, ozon ali radioaktivnost, kar pa na steklenici ni označeno. Še večji problem pa so steklenice, ki kljub imenu niso iz stekla, ampak iz plastike. Ta plastika že po desetih minutah odda v vodo snovi, ki delujejo podobno kot hormoni (pa smo zopet pri ribicah in hormonskih motilcih). Bi jih morali za to namesto ustekleničena voda imenovati »uplasteničena« voda? Fuj! Naprošamo torej proizvajalce, da začnejo točiti vodo tudi v steklenice iz stekla, po možnosti iz temnega stekla. Saj je pivo in vino tudi v temnih steklenicah, zakaj ne bi bila še voda, ki je za zdravje mnogo pomembnejša?

Ustekleničena voda Rezultat merjenja v µS/cm
Dana 621
H20 364
Izvir 670
Juliana 350
Oda 493
Spar, izvirska voda 305
Tiha 600
Zala 515

Razpredelnica: Rezultati merjenja prevodnosti vode. Za primerjavo: ustekleničena francoska voda Volvic ima približno 200 µS/cm in velja za srednje dobro ustekleničeno vodo na nemškem tržišču.

Voda ali sluzasta mlaka

Po merjenju prevodnosti vode smo vedeli, da so v vodi neke snovi, nismo pa si mogli optično predstavljati, kaj to pomeni. Predavatelj je zato s sabo prinesel še eno preprosto napravico, ki je znana pod imenom elektrolizni indikator. Z njim ne moremo izmeriti koliko in kakšne snovi so v vodi, lahko pa te snovi naredimo vidne. Naprava deluje na podobnem principu kot elektroliza, samo da se zaradi izmenične napetosti med elektrodami trdni delci ne nabirajo na elektrodah, ampak prosto plavajo v vodi.

Preizkus smo naredili z vodama z najvišjo in najnižjo izmerjeno prevodnostjo (Spar in Izvir). Voda Spar je bila že na pogled bistrejša in bolj prijazne barve, voda Izvir pa motna in polna zelene sluzi. Izven poskusa smo testirali za mnoge najboljšo slovensko ustekleničeno vodo Juliano, ki se pa na pogled ni razlikovala od vode Spar, saj obe črpajo v Alpah. Vse vode, ki smo jih testirali tisti večer in so imele visoko prevodnost, so po testu z elektroliznim indikatorjem tudi zelo smrdele.

Elektrolizni aparat lahko naredi vidne naslednje snovi v vodi: aluminij, amonij, arzen, barij, bikarbonate, svinec, bor, bromide, kadmij, kalcij, kloride, klor, krom, cianide, železo, fluride, kalij, baker, magnezij, mangan, natrij, nikelj, nitrate, pesticide, fosfate, živo srebro, žveplo, selen, srebro, silikate, stroncij, sulfate, cink.

Probleme z uživanjem vode pa imajo tudi naši štirinožni prijatelji. Veterinarji opažajo, da je vedno več psov z okvarami ledvic. Lastniki jih hranijo z močno soljeno pasjo hrano, polno dodatkov in barvil, ki jih pasji organizem ne more v celoti izločiti, ker psi ne pijejo dovolj. Jim lastniki ne dajo vode? Ne, psi nočejo piti, ker jim vodovodna voda ne »diši«.

V našem bloku imamo zelo razvajeno muco Piko. Kogar ne mara, mu piha v obraz, jé samo izbrane delikatese in noče piti vode. Ko ji je lastnica nalila vodo Juliano, je Pika spet odkrila pitje vode in si s tem podaljšala svoje življenje za še nekaj mačjih let. Kaj pa mi?

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Zakaj moramo piti dovolj vode?
    Prehrana / 26. 08. 2020

    Zaprti, zakisani, postarani, utrujeni … Vse to smo lahko kljub temu, da se prehranjujemo zdravo, živimo umirjeno, hodimo na izlete v naravo - če poleg vsega naštetega telesu ne pijemo dovolj kakovostne vode. Rodimo se z neokrnjenim občutkom za žejo, ki pa ga z leti žal izgubimo. Zakaj se ne bi ponovno naučili biti žejni?

    PREBERITE VEČ
  • Ne pijte pitne vode
    Odgovori strokovnjakov / 10. 12. 2017

    "Voda še za v čevelj ni dobra!" so modrovali naši predniki. So pač živeli v neprimerno bolj zdravem okolju, kakor pa živimo dandanes. V obilju zdrave vode, ki je polnila reke in jezera, potoke in izvire, se še zavedali niso, kakšen dar narave so prejeli. Vodna masa se tudi nam zdi neizmerna, naravne zaloge vode neskončne."

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.