Do ravnovesja kože z bazično nego

Pomen zdrave kože

Koža obsega 1,7 kvadratnega metra in je drugi največji telesni organ (prvi je črevesje s 350 – 400 m2 površine). Služi kot zaščitna pregrada telesa pred okužbami, soncem, izgubo vode, povzročitelji bolezni, UV žarki in fizičnimi poškodbami, nadzoruje telesno temperaturo in je pomemben organ za razstrupljanje.

Ima tudi psihološko vlogo, saj je eden redkih organov, ki so vidni navzven in je kot taka zunanji odsev našega splošnega zdravja. Vpliva na to, kako se počutimo in kako nas vidijo drugi.

Koža ločuje našo notranjost od zunanjosti, vendar ju hkrati povezuje, saj je propustna. Vse, kar nanesemo nanjo, se vpije v telo. Vse, kar se dogaja v telesu, tako na psihični kot tudi na fizični ravni, pa se odraža na koži (zadrega, strah, vnetja, pretirano sončenje v solarijih, proces staranja …). V koži nastaja tudi življenjsko pomemben vitamin D.

Koža kot druge ledvice

S potenjem koža izloči do dva litra tekočine dnevno. Z njo se izločijo kisli presnovki, strupi in druge odplake, ki jih telo ne potrebuje. Tradicionalna kitajska medicina uči, da je koža tretja ledvica, ki se vklopi takrat, ko dve (pravi) ledvici ne uspeta več razstrupljati telesa.

Koža je torej zasilni ventil, ki se odpre, ko se v telesu nabere preveč strupenih snovi, zaradi česar telo poleg jeter, ledvic in črevesja potrebuje dodaten organ za izločanje. Pri bolnikih z motnjami pri delovanju ledvic lahko obiski savne služijo kot dopolnila terapija dializi, saj na ta način pospešeno izločajo strupe in olajšajo delo ledvicam.

Pravilna pH vrednost kozmetičnih izdelkov

Koža je torej pomemben organ, ki si zasluži prvovrstno nego. Toda kakšno nego potrebuje koža? Vsem je dobro poznano dejstvo, da jo na zunanji strani varuje kislinski plašč. Mnogi kozmetični izdelki, ki se pojavljajo na trgu, oglašujejo nizek pH, ki naj bi ohranjal ali celo krepil kislinski zaščitni plašč.

Vrednost pH na koži dandanes znaša med 5,2 in 5,9, torej je relativno nizek oziroma kisel. Vendar temu še pred 50 leti ni bilo tako! Vrednost pH je bil znatno višja, v sodobnem času pa je človeška koža bolj zakisana kot kadarkoli doslej.

Koža novorojenčka pri rojstvu ima pH okoli 7, je bazična in prijetno diši. Kasneje v življenju se pH vrednost kože spreminja glede na zdravstveno stanje posameznika. Kronični bolniki in ostareli ljudje imajo pH kože v povprečju nižji od mladih in zdravih ljudi, saj njihovo telo poskuša izločiti presežne kisline (med drugim) skozi kožo. Zdrava koža ima torej bazičen pH, ki lahko sega tudi krepko preko vrednosti 7.

Močno oglaševani »naravni pH kože« med 5,2 in 5,9 sicer odraža realno stanje kože številnih ljudi, vendar je daleč od želene idealne (bazične) vrednosti. Nizek pH kože je po eni strani rezultat obremenitev in onesnaževanja iz okolja, po drugi strani pa ga povzročajo tudi staranje in bolezni. Šestdesetletniki so lahko zadovoljni, če se njihov pH še nahaja nad 5. Kisel pH kože nebi smel predstavljati cilja, ki bi si ga želeli doseči, temveč je znak, da je potrebno ukrepati.

Zakaj kisli kozmetični izdelki ne sodijo na kožo?

Koža poskuša z osmotskim izločanjem kislin preko polprepustnih membran iz telesa odstraniti nepotrebne presnovne izločke in strupe (ki imajo kisel pH). Za ta proces potrebuje bazično okolje, saj kisline potujejo v smeri, kjer jih je manj (iz kislega v bazično okolje). Če je notranjost telesa zakisana, koža pa bazična, se bodo pomikale navzven.

Problem nastane, ko na koži uporabimo kozmetične izdelke z nizkim pH-jem. Takrat se kisline, ki jih je telo želelo izločiti, vrnejo s površine kože nazaj v telo. S tem je razstrupljanje onemogočeno, hkrati pa se močno poveča tveganje za zakisanja telesa (latentno acidozo).

O zakisanju telesa govorimo, ko telo ne uspe razgraditi vseh nakopičenih kislih presnovkov s pomočjo bazičnih mineralov (natrij, kalij, kalcij, magnezij, železo, silicij, žveplo) in jih preko organov za razstrupljanje izločiti iz telesa. Do zakisanosti lahko pride zaradi okoljskih dejavnikov in življenjskega sloga, ki vključuje premalo gibanja in uživanje živil, ki telo zakisajo (sladkor, prečiščeni ogljikovi hidrati, živila živalskega izvora …).

V skrajnem primeru, ko so zaloge mineralov izropane, jih prične telo črpati iz različnih delov telesa, kot so kosti, nohti, zobje, lasje in členki. Posledično postane koža suha in hrapava, lasje in nohti pa lomljivi, zobje se krhajo ali izpadajo. Kisline se v primeru zakisanosti nakopičijo v vezivnih tkivih, zato ta postanejo manj elastična in odporna. Na zunaj se zakisanost odraža s kožnimi nečistočami, rdečico, gubami in celulitom.

V tem primeru nam bo v pomoč bazična nega kože, ki podpira naravno bazično okolje in s tem razstrupljanje telesa.

Bazične kopeli

Temelj bazične nege predstavljajo bazične kopeli. Alkalna voda namreč učinkovito pripomore k izločanju in nevtralizaciji presežka kislin v telesu. Ob reakciji med bazami in kislinami nastajajo soli, ki se naberejo na robu ali dnu kopalne kadi. Njihova barva je odvisna od vrste izločenih kislin in je lahko rumena, siva ali celo črna.

Bazične kopeli najpogosteje sestavljajo magnezijevi, natrijevi in kalcijevi karbonati. Za normalno veliko kad zadošča nekaj jedilnih žlic (odvisno od izdelka). Temperatura vode naj znaša okoli 36 – 37 stopinj. Ker se izločanje prične šele po določenem času, s kopeljo vztrajamo vsaj 45 minut, če je mogoče pa kar eno uro.

Na začetku se priporoča izvajanje bazičnih kopeli vsaj dvakrat tedensko, po večmesečni uporabi zadošča že ena kopel na teden. O nujnosti in pogostosti bazičnih kopeli nam največ povedo soli, ki se tvorijo in nalagajo v kopalni kadi. Če jih opažamo veliko, je proces razstrupljanja še vedno intenziven, temu primerno potrebujemo pogostejše kopeli.

Kozmetični izdelki z bazičnim pH-jem

Pri izbiri izdelkov pazimo, da je njihov pH višji od 7. Zelišča, ki se pogosto pojavljajo v bazičnih izdelkih, so arnika, žajbelj, kopriva, origano, ognjič, regrat, modri glavinec, rooibos in zeleni čaj. Sintetične sestavine, kot so konzervansi in naftni derivati, v bazično kozmetiko ne sodijo.

Vpliv življenjskega stila

Za izboljšanje stanja kože navadno ne zadostuje le bazična nega, temveč so potrebne spremembe na različnih področjih življenja. Pomemben steber razstrupljanja je redno in ZMERNO gibanje. Idealni športi za razstrupljanje so plavanje, nordijska hoja, gimnastika in kolesarjenje. Tudi vaje za sproščanje pripomorejo k pospešenemu razstrupljanju.

Še pomembnejši vpliv na zdravje ima prehrana. Na splošno velja: bolj kot je živilo bogato s sladkorji in z beljakovinami, bolj zakisa telo. Živila, ki vsebujejo veliko mineralov, pa so bazična in imajo razkisevalni učinek. Poskusimo jih čim pogosteje vključiti na svoj jedilnik. Okus živila ni povezan z njegovim učinkom na telo – limone in kislo zelje imajo tako bazičen učinek na telo, sladkor pa ga zakisa.

• Živila, ki delujejo bazično na telo: večina sadja, zelenjave in zelišč, sadni smoothiji, zeliščni čaji, jabolčni kis, limonada, stevija.
• Nevtralna živila: kokosovo, laneno, bučno, konopljino, olivno olje in maslo.
• Živila, ki zakisajo: jajca in meso iz konvencionalne reje, mlečni izdelki, smetana, sladoled, arašidi, orehi, ribe, morski sadeži, vinski in balzamični kis, izdelki iz žit, kečap, pecivo, čokolada, gorčica, konzervirana živila, izdelki iz soje, sladila, sladkor, sirupi, kompoti, alkoholne pijače, kava, pijače z ogljikovim dioksidom.

Celovita skrb za kožo

Koža je čudežni organ, ki opravlja številne pomembne naloge, zato si zasluži, da jo razvajamo od znotraj in od zunaj. Del skrbi predstavlja tudi izogibanje vsemu, kar obremenjuje kožo – od pretirane higiene, stika z agresivnimi čistili, močnega sončnega sevanja pa vse do strupov, ki jih v telo vnesemo s prehrano.

Zato bodimo nežni do svoje kože in ji privoščimo masaže, savnanje, naravne kozmetične nege, piling in redno nego z bazičnimi izdelki. Izkazano skrb nam bo zagotovo vrnila z videzom, na katerega bomo lahko ponosni.