Devet stvari, ki škodujejo črevesni flori – 2. del

V drugem delu članka predstavljamo še štiri dejavnike, ki škodujejo črevesni flori:

Zakisanost

Jedilnik sodobnega zahodnjaka vsebuje veliko mesa, sladkorja, nezdravih maščob, soli in predelanih živil. Če k temu dodamo še nezdrav življenjski slog, je telo hitro preobremenjeno in razvijejo se številne kronične bolezni.

Posebej kritično je t.i. kislinsko-bazično neravnovesje, ki nastane zaradi pomanjkanja mineralov v telesu. Že sama živila vsebujejo veliko manj mineralov kot pred 20 ali 30 leti, ker je zemlja zaradi intenzivnega kmetijstva zelo osiromašena. Morali bi pojesti dva do pet – krat več zelenjave kot naši stari starši, pojemo pa je kvečjemu manj.

Zakisanost močno vpliva na napačno sestavo črevesne flore (t.i. disbiozo), in obratno: disbioza poveča zakisanost. Pri disbiozi je namreč motena tudi absorpcija hranilnih in mineralnih snovi, kar zmanjša zalogo mineralov v telesu in poveča zakisanost.

Po drugi strani se zaradi zakisanosti telesa spremeni pH sluznic v prebavnem sistemu. Takšno okolje je idealno za razvoj škodljivih bakterij in glivic (na primer kandide).

Proti disbiozi se zato borimo s probiotiki (Bactoflor), intenzivnim razkisanjem telesa in preparati, ki bakterijam in glivicam otežujejo preživetje (Rizol s pelinom).

Dodatki v prehrani

To, da v prehrambene izdelke dodajajo številne (nepotrebne) snovi, je verjetno že vsem znano. Dodajajo jih, da so izdelki dalj časa obstojni, da imajo privlačnejšo barvo in da imajo boljši okus tudi, ko uporabijo manjvredne surovine. Prehrambene industrije ne zanima naše zdravje, ampak dobiček.

V študiji Intensinal dysbiosis so ugotovili, da so prehrambeni dodatki, poleg antibiotikov in kontracepcijskih tablet, eden izmed glavnih krivcev za disbiozo. Znanstveniki so poudarili, da disbioza ne vpliva samo na prebavne motnje, ampak tudi na prepustnost črevesja in oteženo absorpcijo hranilnih snovi – kar je osnovni vzrok za številne bolezni modernega časa.

V neki drugi študiji so ugotovili, da disbioza, skupaj s t.i. kandidozo (ko se glivice v črevesju preveč razmnožijo) povzroča tako številne težave, da bi jih bilo težko našteti. Od občutljivosti na vnetja in prehlade, do kronične utrujenosti, do popolnega zloma imunskega sistema. To je številnim terapevtom iz alternativne medicine že dolgo znano …

Že večkrat smo napisali: kdor se želi zdravo prehranjevati, mora znati sam kuhati. Če že kupimo pripravljena živila, skrbno preglejmo sestavine in jih uživajmo samo izjemoma. Strokovnjaki pravijo, da je potrebno pripravljene jedi kupovati z branjem: ko med sestavinami najdete izraz, ki ga ne poznate, izdelka ne kupite.

Ostanki pesticidov

O tej temi bi lahko napisali najmanj knjigo. Strokovne nadzorne službe nam sicer zagotavljajo, da je kontrol veliko in da rezultati niso tako slabi. Saj jim verjamemo, samo glavni problem pri mejhnih vrednostih pesticidov še vedno ostaja: varnih doz ni!

Inšpektorji kontrolirajo posamične substance, ne pa tudi, kako te snovi medsebojno vplivajo ena na drugo. V telesu tako nastajajo koktajli, za katere nihče ne zna povedati, kakšen negativen vpliv imajo na naše zdravje.

Ostanki pesticidov so posebej kritični za otroke. Ameriška študija iz leta 2008 je pokazala, da se je pri otrokih obremenitev s pesticidi zmanjšala že po nekaj dneh prehranjevanja z ekološkimi živili.

Ko kupujemo živila, ponavadi ne vemo, kako močno so obremenjena s pesticidi. Kot glavni kriterij nam ostane zaupanje v prodajalca. Eden od pomembnih kriterijev je lahko dolžina transportnih poti: za daljša potovanja živila poberejo nezrela in jih dodatno obdelajo s pesticidi, da ostanejo čim lepša. Zato kupujmo sezonsko in lokalno, pa bo vesela tudi naša črevesna flora.

Stres

Skoraj vsi smo že občutili, kako stres negativno vpliva na naše zdravje. Nekateri skeptiki pravijo, da stres ni kriv za vse in da so naši predniki imeli več stresa kot mi. To je res, vendar je stres trajal krajši čas (ko ga je lovil jamski lev ali ko je on lovil srno), vmes pa so bila daljša obdobja miru, ko je jedel, spal, se ljubil in zabaval.

V reviji o psihoneuroendokrinologiji so leta 2013 objavili študijo o stresu in črevesni flori: ne samo, da stres vpliva na črevesno floro, ampak je tudi obratno! Kadar imamo v telesu dovolj “dobrih” črevesnih bakterij, manj reagiramo na stres, smo bolj sproščeni in mirni.

Dejavnikov, ki uničujejo črevesno floro je še več, našteli smo samo devet najpomembnejših. Črevesje je naš največji organ, zato tako zelo vpliva na psihično in fizično zdravje. Raziskav, ki potrjujejo pomembnost črevesne flore je vedno več, kar je dobro. Veliko reakcij se zgodi v črevesju, pa jih niti ne opazimo; mislimo, da je z našim črevesjem vse v redu, pa ni. Opazujmo svoje telo in ukrepajmo, preden pride do večjih zdravstvenih težav. Vsak dan si že pred zajtrkom ponovimo vodilo antičnih zdravnikov: “Zdravo črevo, zdravo telo!”.