Čustvena slepota: ali jo prepoznate?

Znanje | 15. 09. 2021

Čustvena slepota ali s tujko aleksitimija je osebnostna lastnost, ki jo je mogoče zaznati pri približno 10 odstotkih ljudi. Za čustveno slepe ljudi je značilno, da le stežka zaznavajo lastna čustva. Zavedajo se jih kvečjemu kot nejasnih, neopredeljivih občutkov v telesu. Po drugi strani pa je okrog 10 odstotkov ljudi nadpovprečno občutljivi oz. senzibilnih – zato so navzkrižja v medčloveških odnosih neizogibna.

Pojem čustvene slepote (=aleksitimije) sta prvič opisala ameriška psihiatra Sifneos in Nemiah leta 1973. V svojih raziskavah sta izhajala iz dejstva, da ljudje, ki so se zaradi epilepsije podvrgli lobotomiji, po posegu niso mogli več v polni meri čustvovati.

Simptomi čustvene slepote

Za boljše razumevanje vzrokov čustvene slepote si najprej oglejmo, na čem sploh temelji človekovo čustveno življenje. Zaznavanja in izražanje čustev sta priučena. Ta globoko zakoreninjeni proces učenja se začne ob rojstvu, zaznamujejo pa ga predvsem medčloveški odnosi. A pri tem se lahko zgodijo najrazličnejše napake.

Proces temelji na prirojenih primarnih čustvih, kot so veselje, žalost, radovednost ali strah. Vsako čustvo je povezano s posebnim vzorcem telesnih odzivov. Primer tega je izločanje adrenalina v telesu, kadar nas je strah ali tresenje, ko smo vznemirjeni.

Navzven se taka občutja odražajo predvsem prek mimike. Verjetno ste že kdaj videli, kako majhni otroci izražajo veselje (na primer z vzklikanjem), preden se sploh naučijo govoriti. Da bi lahko otrok jasno razmišljal in rekel »Vesel sem«, mora biti zaključena določena faza omenjenega razvojnega procesa.

Če je pri teh korakih razvoja prišlo do kakršnih koli nepravilnosti, se lahko pojavi aleksitimija. Glavni vzrok take napake v otrokovem razvoju je negativna interakcija z okolico. Ti procesi potekajo na zelo zgodnji razvojni stopnji, zato čustvena slepota običajno nastopi že v zgodnjem otroštvu. Zaznamuje praktično vsa področja človekovega življenja, od medčloveških odnosov do izbire poklica in partnerja.

Vzroki čustvene slepote

Razlogi so tako genetski kot razvojno-psihološki. Primer slednjega je čustvena zanemarjenost otroka v zgodnjem otroštvu. Vsak otrok se šele ob pomoči staršev ali skrbnikov nauči razbijanje srca povezovati s strahom, znojenje z živčnostjo in podobno.

V družinah, kjer v odnosih primanjkuje sočutja, se otrok tega nauči le stežka. Lahko se tudi zgodi, da je čustveno slep že eden od staršev, morda celo oba. Raziskave so pokazale, da čustvena neodzivnost staršev neizogibno vpliva na otroka. Strokovnjaki v takih primerih svetujejo, naj se starši skupaj z otrokom vključijo v terapijo.

Še en možen vzrok čustvene slepote je travmatična izkušnja v zgodnjem otroštvu, ki lahko odločilno zaznamuje otrokov čustveni razvoj. Lahko bi rekli, da je v takih primerih čustvena slepota nekakšen varovalni ščit.

Zlasti nenehno ponavljajoče se negativne izkušnje lahko povzročijo, da se začne otrok varovati močnih, bolečih čustev. Tako postopoma otopi in močnih čustev preprosto ne zaznava več. Običajen primer globoke travme je fizična ali spolna zloraba.

Novejše raziskave kažejo, da lahko na sposobnost prepoznavanja in razumevanja lastnih čustev negativno vplivajo tudi oralna kontracepcijska sredstva.

Čustvena nepismenost

Znanstveniki v zvezi z aleksitimijo pogosto uporabljajo prispodobo čustvene nepismenosti. Lahko pa bi tudi rekli, da ima človek z aleksitimijo do čustev podoben odnos, kot ga ima gluh človek do glasbe.

Čustveno slepi skoraj ne občuti niti žalosti niti veselja. Če bi ga površno opazovali, bi najverjetneje sklepali, da je ravnodušen in brezbrižen – in zato tudi dokaj neprijeten. Čustvene ravni, ki jo morda vi občutite zelo intenzivno, on preprosto ne zaznava.

Zato pa je toliko bolj osredotočen na realnost. Ravna se po dejstvih, in sicer v mišljenju, delovanju in komunikaciji z drugimi ljudmi. Večina običajnih ljudi se približno uravnoteženo naslanja tako na dejstva kot na čustva, pri osebah z aleksitimijo pa upoštevanje dejstev močno prevladuje.

Vendar bi bilo napačno domnevati, da so čustveno slepi ljudje povsem brez občutkov. Če ne drugega, se na različne situacije vsaj njihovo telo odziva podobno kot naše. Le da se oni tega komaj zavedajo ali se sploh ne zavedajo, da ima ta telesni odziv kar koli opraviti s čustvi.

S prispodobo bi lahko rekli, da so kot telefonski aparat, s katerim ni mogoče vzpostaviti povezave, ali zasut železniški predor, skozi katerega vlaki ne morejo peljati.

Pa vendar imajo podoben nabor čustev kot vsi drugi, le da so ta slabše diferencirana in jih je zato težje razbrati. Pogosto se zavedajo razlike med čustvovanjem in telesnim odzivom, ne vedo pa, kaj bi s tem počeli.

Okolica to pri njih tudi zaznava, zlasti zelo občutljivi ljudje. Čustveno slep človek si torej (v nasprotju z zelo senzibilnimi ljudmi) na primer pri sprejemanju odločitev ne more pomagati s čustvi, zato se tem bolj zanaša na dejstva.

Tak pristop hočeš nočeš vpliva tudi na ljudi, ki so z njim kakor koli povezani. Če je na primer na delovnem mestu nadrejeni aleksitimna osebnost, se njegove odločitve marsikdaj tičejo tudi njegovih zaposlenih. Ti bodo mogoče opazili, da nadrejeni ne zaznava manj očitnega dogajanja okoli sebe – ali pa ga zaznava, a si ga razlaga povsem po svoje, medtem ko senzibilni sodelavci še kako dobro opazijo vsako, tudi najmanjšo podrobnost.

Te razlike pridejo še posebno močno do izraza v partnerskem odnosu. Le predstavljajte si, kako zapletena in težavna postane komunikacija, če visokoempatični partner izrazi na primer žalost, aleksitimni partner pa si jo razlaga povsem drugače, na primer kot bes. Partnerji aleksitimnih ljudi zato pogosto hrepenijo po tem, da bi bila ljubljena oseba bolj odprta in empatična.

Pomislimo tudi, kako si čustveno slep človek izbira partnerja. Običajno si partnerja izberemo na podlagi globoke čustvene naklonjenosti. Pri aleksitimnih ljudeh pa so ključni dejavniki izbire drugi, na primer denar ali družbeni položaj. Ne ravnajo se torej po čustvih, temveč po jasno opredeljenem cilju drugačne vrste. Ne moremo torej reči, da se čustveno slepi ljudje praviloma odločajo bolje ali slabše – odločajo se pač skladno z drugačnimi merili.

Čustvena slepota je lahko bolj ali manj izražena

Kako močno čustvena slepota posameznika zadeva druge ljudi, je seveda odvisno tudi od stopnje njegove aleksitimnosti. Nekateri čustveno slepi namreč zaradi te svoje posebnosti skoraj nimajo težav, drugi pa lahko zaradi nje močno telesno in čustveno trpijo.

Pri manj izraženi čustveni slepoti ima posameznik komaj opazne težave ali jih sploh nima. Pri močno izraženi obliki ima lahko ta motnja negativne učinke celo na telesno zdravje. Prizadeti namreč ne zaznava, da je med njegovimi čustvi in telesnimi odzivi kakršna koli povezava.

Zato je pogosto zmeden, kadar si poskuša razložiti nekatere telesne pojave, ki jih zaznava pri sebi. Če mu na primer močno razbija srce, tega ne povezuje s strahom, ampak pomisli na morebitne resne težave s srcem. Zato pogosto stežka opiše lastno zdravstveno stanje.

Ali čustvena slepota nujno pomeni težavno vedenje?

Ni nujno, da imajo čustveno slepi ljudje to svojo značilnost za težavo. V vsakdanjem življenju je namreč množica situacij, ko je priporočljivo, da se ne odzovemo preveč burno, da ostanemo mirni in se osredotočimo na dejstva.

Ker aleksitimni ljudje šibko ali komajda zaznavajo lastna čustva in čustva drugih, se mnogi izmed njih v svojih odzivih zavestno prilagajajo okolici. Prav lahko se zgodi, da se na primer zasmejejo le zato, ker ugibajo, da v tem trenutku drugi to pričakujejo od njih. Tak smeh seveda ne prihaja od srca.

Ta strategija prilagajanja je pravzaprav pogosto odličen način, kako se izogniti težavam v medsebojnih odnosih. Po daljšem času pa drugi pri takem človeku slej ko prej opazijo nekakšno togost in nenaravnost. Zlasti očitni sta lahko šibko izraženi in omejeni mimika in gestika.

Zaradi osredotočanja na raven dejstev se čustveno slepi ljudje tudi težje znajdejo v situacijah, ki imajo opraviti s človeško domišljijo. Pogosto ne morejo prepoznati njene vrednosti. Mogoče se jim zdi povsem nekoristna in jo celo zavračajo. Zato morda tudi njihova ustvarjalnost ni tako razvita.

S čustveno slepoto posameznika imajo še posebne težave nadpovprečno občutljivi ljudje v njegovi okolici. Komunikacijo med nadpovprečno senzibilnim človekom in aleksitimnim človekom lahko primerjamo s sporazumevanjem med tujcema, ki ne govorita jezika drug drugega: navzkrižja so tako rekoč neizogibna. V takih primerih je še kako pomembno, da smo zavestno previdni in uvidevni, saj le tako drugega ne bomo prizadeli.

ŠE VEČ KORISTNIH NASVETOV

Nazaj na seznam člankov
  • Psihično odporni v kriznih časih
    Znanje / 16. 08. 2023

    Predvsem v kriznih razmerah se hitro pokaže, kako različno se ljudje spoprijemajo s psihičnimi obremenitvami in čezmernim stresom. Niso vsi ljudje enako psihično odporni (rezilientni). Pri nekaterih se bolezni, kot sta izgorelost ali depresija, neredko pojavijo ravno v nemirnih časih. Ti posamezniki se pogosteje zatekajo k alkoholu in drugim snovem, ki povzročajo odvisnost. Za druge pa se zdi, kot da bi imeli v sebi nekakšen čustveni ščit.

    PREBERITE VEČ
  • Vagusni živec
    Bolezni / 26. 04. 2022

    Dolgotrajen stres (fizičen, psihičen) spodbuja nenehno delovanje simpatičnega dela živčnega sistema, ki telesu pomaga na soočanje z izzivi. V sodobnem načinu življenja je simpatično živčevje skoraj nepretrgoma aktivirano, kar dolgoročno vodi v različna bolezenska stanja. Kako lahko torej spodbudimo delovanje vagusnega živca, najpomembnejšega živca parasimpatičnega živčevja, ki poskrbi za regeneracijo in sprostitev?

    PREBERITE VEČ

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.

  • This field is for validation purposes and should be left unchanged.