Kaj je borelioza in kako se prenaša?
Borelioza je bolezen, ki jo povzročajo spiralasto zvite bakterije Borrelia burgdorferi. Na človeka se prenesejo z ugrizom okuženega klopa. Glavni vir teh bakterij so prvotno divje živali, kot so zajci, plazilci, ptiči ali srnjad. S sesanjem krvi okuženih živali postane kužen klop, ki s slino kasneje prenese bakterije na drugo žival ali človeka.
Klopi lahko preživijo brez hrane več let. Takrat so bakterije borelije v mirovanju. Ko klop prične sesati gostiteljevo kri, se bakterije aktivirajo. Pričnejo se množično razmnoževati, za tem pa se iz črevesja klopov preselijo v žleze slinavke. Tam opravijo temeljito analizo vsesane krvi, da izvedo, s katero živaljo imajo opravka. Skladno s tem spremenijo svojo gensko strukturo, da preživijo v novem gostitelju.
Raziskovalci so našli DNK borelije tudi pri nekaterih drugih manjših živalih, kot so komarji, pršice, obadi in bolhe, vendar zaenkrat niso potrdili, da bi bile te živali neposredni prenašalci bolezni.
Zgodovina diagnosticiranja in zdravljenja bolezni
Najzgodnejša okužba z bakterijami borelioze naj bi bila odkrita pri ledenemu človeku Ötziju, ki je živel v 34. stoletju pr. n. št.. Prvi zapisi o simptomih, ki so značilni za boreliozo, izhajajo iz sredine 18. stoletja. V 80.-tih letih 19. stoletja so bile prvič opisane rdečkaste spremembe na koži, ki so značilni simptom bolezni.
Leta 1930 so rdečico povezali z nevrološkimi težavami. Okužbo z boreliozo so z antibiotiki prvič uspešno pozdravili leta 1949, medtem ko so jo leta 1975 poimenovali lymska bolezen, po ameriškem mestu Lyme, kjer je bil zaznan velik izbruh bolezni med prebivalci.
Na območju Slovenije so boreliozo prvič diagnosticirali leta 1988, od takrat letno obravnavajo od 3500 do 7000 primerov okužbe. Slovenija je glede na število okužb na število prebivalcev v samem svetovnem vrhu. Število okužb po svetu še narašča, saj se populacija klopov zaradi milih zim nenehno povečuje.
Največje tveganje za okužbo je v toplih mesecih od maja do oktobra, ko so klopi najbolj aktivni. Ti se najpogosteje nahajajo v listnatih gozdovih z bogato podrastjo in na obrobju gozdov. Kljub temu okužbe niso omejene zgolj na pohodnike v naravi, ampak se lahko pojavijo tudi v mestih, saj jih tja zanesejo tamkajšnje živali.
Kakšni so simptomi borelioze?
Simptomi bolezni so zelo raznoliki, zato je težko postaviti pravilno diagnozo. Pri nekaterih bolnikih se simptomi pojavijo šele čez nekaj mesecev ali let po ugrizu okuženega klopa. Po drugi strani pa vsak ugriz okuženega klopa še ne vodi v bolezen, saj se nekaterim osebam tvorijo protitelesa, ki onemogočijo razvoj bolezni.
Borelioza običajno poteka v treh fazah. Prva faza poteka 3 do 32 dni po ugrizu klopa. V tem obdobju se pojavijo značilne spremembe na koži, ki se kažejo v rdečkastem kolobarju s svetlejšim središčem, ki ima premer vsaj 5 cm. Kožna sprememba se lahko pojavi direktno na kraju ugriza ali drugod po telesu.
Kolobar lahko spremljajo še drugi simptomi, kot so bolečine v mišicah, glavoboli, slabo počutje, rahlo povišana temperatura, povečane bezgavke ali utrujenost. Nekateri bolniki lahko po vbodu klopa zatipajo borelijski limfocitom, ki je mehka, neboleča oteklina, ki se običajno pojavi na uhljih, prsnih bradavicah ali območju genitalij.
Okužba lahko prav tako poteka povsem brez bolezenskih znakov. Kožne spremembe po nekaj tednih ali mesecih spontano izginejo. Redke osebe takrat ozdravijo same od sebe. V primeru, da bolezen ni zdravljena, pogosto preide v naslednjo fazo.
V drugi fazi bakterije prodrejo v krvi in limfo in se preko njiju prenesejo v različne organe. Napadejo lahko centralni živčni sistem, kjer lahko bolnik zboli za meningitisom ali encefalopatijo, pojavijo se lahko poškodbe možganskih, perifernih in očesnih živcev. Poleg tega se lahko razvijejo osebnostne motnje in nevrološki simptomi, med katere spadajo zmedenost, oslabitev spomina, izguba pozornosti, škiljenje in težave pri hoji.
Dodatno lahko nastopijo motnje v delovanju srca in vnetje srčne mišice. Bakterije lahko napadejo sklepe in mišice, kjer povzročajo hude bolečine. V drugi fazi je s krvno preiskavo potrebno ugotoviti prisotnost borelijskih protiteles v krvi, vendar so te preiskave zahtevne in pogosto prikažejo lažno negativne ali pozitivne izvide.
Tretja faza nastopi nekaj let po okužbi. Zanjo je značilen razvoj kroničnih posledic okužbe, kamor sodijo predvsem tanjšanje kože, kronični artritis, motnje spomina in spanca, glavoboli, okvare srca in živčevja, mišični krči in oslabelost, naglušnost ali prizadetost obraznega in vidnega živca.
Borelioza ima veliko simptomov, ki so značilni za druge bolezni, zato bolnikom z boreliozo pogosto postavijo napačno diagnozo, kot so artritis, multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen ali shizofrenija.
Kako preprečimo okužbo?
Z upoštevanem preprostih priporočil lahko bistveno zmanjšamo tveganje za okužbo. Posebno pozornost moramo nameniti pripravi pred sprehodom v gozd. Oblečemo si svetla oblačila, na katerih klopa hitreje opazimo. Po možnosti izberemo gladka oblačila, na katera se klop težje oprime. Oblačila naj pokrivajo čim večji del telesa.
Po gozdu hodimo o uhojenih poteh in se izogibamo gosti podrasti. Uporabljajmo naravne repelente, ki ne vsebujejo DEET (dietiltoluamid), ki je izjemno nevarna kemikalija, saj draži sluznico, kožo in oči ter vpliva na živčni sistem. Kot učinkovit naravni repelent lahko uporabimo nekatera eterična olja: limonska trava, citronela, majaron, pelin ali limonin evkalipt. Posežemo lahko tudi po neemu, jabolčnemu kisu ali stroku česna. V primeru, da nas spremljajo hišni ljubljenčki, zaščitimo tudi njih, saj lahko klop preide z živali na človeka.
Ob vrnitvi iz narave oblačila slečemo in operemo. Klop ob ugrizu sprosti v telo anestetik, zaradi česar ugriza ne čutimo. Zato je izrednega pomena, da se po prihodu domov stuširamo in opravimo temeljit pregled telesa. V primeru, da opazimo že prisesanega klopa, ga moramo čim prej pravilno odstraniti, saj s tem verjetnost okužbe močno zmanjšamo.
Borelioza se prenese na novega gostitelja v samo desetih minutah, vendar običajno potrebuje od 24 do 72 ur. Pri tem je hitrost prenosa odvisna predvsem od stanja imunskega sistema. Klopa pravilno odstranimo z uporabo koničaste pincete, ki jo kupimo v lekarnah ali drugih specializiranih trgovinah. Klopa primemo čim bližje koži in ga z enakomernimi gibi izvlečemo.
Za odstranjevanje ne uporabljamo olj, krem ali drugih mazil, saj se klop pri tem začne dušiti in lahko izloči še več nevarnih bakterij.
Zdravljenje- z antibiotiki
Boreliozo praviloma zdravimo z antibiotiki. V prvi fazi je zdravljenje še delno učinkovito, zato je pomembna zgodnja prepoznava bolezni. Težave se pojavijo, ker bolnik pogosto ni okužen zgolj z eno vrsto bakterij (poleg borelije še z erlihijo). Prav tako imajo opisane bakterije sposobnost, da se skrijejo v celice ali spremenijo svojo obliko in tako prelisičijo imunski sistem in antibiotike, zato antibiotična terapija pomaga le v omejenem obsegu.
Med najpogostejše antibiotike sodi doksiciklin, ki omogoča precej dobre rezultate pri dokaj nizkih odmerkih. Težava je, da bakterije borelije ob jemanju antibiotikov pogosto samo mirujejo, medtem ko se po odpravi zdravljenja začnejo ponovno množiti. Lahko se zgodi, da je antibiotik le deloma uničil bakterije in zato se v telesu še vedno nahajajo delci bakterij, ki vzbujajo obrambne reakcije.
Pri nekaterih bolnikih pa se bakterije v celoti odstranijo, vendar imunski sistem še vedno napada podobne organske strukture, kar povzroča avtoimunske reakcije.
Zdravljenje – z zeliščno terapijo
Boreliozo povzročajo zelo zahrbtne bakterije, zato ne moremo biti povsem prepričani, ali je bila antibiotična terapija povsem uspešna. Zaradi tega se priporoča celostni pristop k zdravljenju, kjer konvencionalno zdravljenje dopolnimo s postopki, ki okrepijo naš imunski sistem in razstrupljajo organizem.
Stephen Harrod Buhner je avtor številnih knjižnih uspešnic o boreliozi. Buhner svojo terapijo osredotoča na zdravljenje prizadetosti živčevja in sočasnih okužb, saj klopi pogosto poleg borelioze prenašajo tudi druge patogene bakterije, kot so klamidija in rikecija. Zdravljenje temelji na predpostavki, da so za boreliozo značilni zelo različni simptomi, zato moramo uporabljati različna rastlinska zdravila v različnih fazah zdravljenja in pri trenutnih simptomih.
V nadaljevanju vam predstavljamo zeliščno terapijo Buhnerja, s katero omilimo posledice borelioze. Pri terapiji se osredotočamo predvsem za zmanjšanje imunskega odziva, pospešitev cirkulacije in zaščito ter obnovo tkiv.
- Zaščita celic
Ta terapevtski pristop poskuša zmanjšati premočan odziv celic na okužbo. Napadene celice sprožijo sistem samouničenja, s katerimi želijo onemogočiti prenos okužbe na zdrave celice. Vendar s tem ko celica razpade, postane hrana bakterijam, kar omogoča njihovo nesluteno hitro množenje.
Ob tem se postavlja vprašanje, kako bo torej imunski sistem vedel, da se v telesu nahajajo nevarne bakterije, če ga celice na to ne opozorijo? Namesto celic lahko to delo opravijo polisaharidi v nekaterih rastlinah, ki se oprimejo bakterij in jih s tem označijo kot nevarne.
Med rastline z omenjenim delovanjem sodita japonski dresnik in opnasti grahovec. Obe zelišči krepita imunski sistem, izboljšata pretok krvi in preprečujeta vnetja v možganih in centralnem živčnem sistemu. Pri tem je potrebno opozoriti, da se lahko grahovec uporablja le pri svežih okužbah, medtem ko je pri zastareli boreliozi lahko njegovo uživanje nevarno.
- Uravnavanje citokinov
Citokini uravnavajo reakcijo imunskega sistema na povzročitelje bolezni ali druge škodljive snovi iz okolja. Bakterije borelioze povzročajo nepravilno delovanje citokinov in posledično zmanjšajo delovanje imunskega sistema. Če so citokini uravnani, se zmanjšajo vnetni procesi in se zaustavi razvoj patogenih bakterij. Za uravnavanje citokinov se priporoča uživanje bajkalske čeladnice ali rdečega žajblja.
- Obnova kolagena
Bakterije za svoje preživetje potrebuje hranila, zaradi česar razgrajujejo kolagen. Za njegovo obnovo se priporoča uživanje želatinskih pripravkov, selena ali kostne juhe. Dodatno se priporoča uživanje pripravkov iz zdravilne rastline kudzu.
- Okrepitev imunskega sistema
Močan imunski sistem zmanjša možnosti za poškodbe tkiv in druge negativne posledice okužbe. Za obnovo obrambne funkcije se priporoča uživanje zdravilnih rastlin, med katere sodijo opnasti grahovec, mačji krempelj, pelin, glavatec, ginseng, rožni koren, bajkalska čeladnica in ašvaganda.
- Zaščita poškodovanih tkivnih struktur
Bakterije borelije povzročajo poškodbe celotnega organizma, zlasti možganov, živcev, sklepov, srca in limfnega sistema. Te sisteme lahko okrepimo z zeliščno terapijo, ki vključuje mačji krempelj ali resasti bradovec.
- Zaščita živčevja
Nevroborelioza je prizadetost živčevja pri boreliozi, ki lahko zajame osrednje in periferno živčevje. Za zdravljenje nevroborelioze se priporoča uživanje triptofana, ki lajša vnetja možganov, blaži motnje spanja in psihološke težave, kot so napadi tesnobe in panike.
- Zdravljenje bakterijskih okužb
Za zdravljenje bakterijskih okužb, ki jih prenašajo bakterije iz rodu spirohet, se priporoča uživanje zelišča Kalmegh oz. Andrographis. Zelišče krepi imunski sistem, ščiti delovanje srčne mišice in deluje protivnetno. V pomoč so nam lahko tudi oljčni listi in olje.
Bakterije se ob vstopu v organizem prilagodijo posameznemu gostitelju, zato se borelioza pri vsakem bolniku odraža drugače. Zaradi omenjenega razloga je pomembno, da zdravljenje prilagodimo vsakemu posamezniku. Pred začetkom zdravljenja se zato posvetujmo s svojim terapevtom o izbiri zelišč in njihovem pravilnem odmerjanju, saj lahko napačno samozdravljenje sproži številne neželene učinke.