Beljakovine so osnova življenja

Prehrana | 18. 11. 2017

Brez beljakovin, imenovanih tudi proteini, življenje ne bi bilo mogoče. Življenjsko pomembne aminokisline, ki gradijo beljakovine, naj bi uživali v njihovi naravni, lahko prebavljivi obliki. Presnova rastlinskih beljakovin je veliko lažja od presnove beljakovin živalskega izvora. Zakaj bi bilo potrebno čim večkrat namesto mesa jesti fižol, grah, lečo, čičeriko, sojo?

Stročnice so idealen vir beljakovin

Kakovostne beljakovine najdemo v večini stročnic (fižol, leča, grah, soja,..) ter različnih vrstah zelenjave in žit. Pomembno je, da so živila pridelana po načelih ekološke pridelave. Kot izvrsten bazičen vir beljakovin velja omeniti volčji bob, ki vsebuje vseh 20 do danes poznanih aminokislin, od tega 8 esencialnih (življenjsko pomembnih) aminokislin. Vendar, pozor, nekateri na volčji bob reagirajo alergično.

Beljakovine opravljajo raznolike naloge v telesu. Nujne so za pravilno delovanje imunskega sistema, izgradnjo mišičnih, kostnih, kožnih in lasnih celic, nastajanje encimov in hormonov, prenos živčnih impulzov, kisika in maščob ter izgradnjo kolagena, protiteles, strjevalnih faktorjev, itd.

Za pravilno presnovo beljakovin je bistvenega pomena, da se ohranja primerno razmerje med različnimi aminokislinami. Če primanjkuje zgolj ena izmed njih, se pojavijo težave tudi pri sprejemanju in izrabi ostalih, zato je uravnoteženo uživanje različnih beljakovin izrednega pomena. Ko že vsi vemo, pretiravati ni smemo z ničemer. Tudi prevelika količina beljakovin obremenjuje telo, saj jih morajo jetra v tem primeru predelati v glukozo, za kar porabijo veliko energije.

Biološka vrednost beljakovin

Čeprav se različni proteinski napitki za športnike oglašujejo kot kakovostnejše beljakovine, pa je njihova dejanska vrednost vprašljiva, saj gre običajno za kemično močno spremenjene beljakovine, ki so jim dodane tudi različne umetne snovi, od barvil pa vse do umetnih arom in ojačevalcev okusa. Bolj kot so beljakovine kemično spremenjene, tem bolj je otežena njihova presnova, saj jih telo s težavo razgradi na preproste gradnike – aminokisline.

Tudi rakovice, klapavice in morske ribe veljajo za vir kakovostnih beljakovin, vendar so pogosto zelo onesnažene, kar predstavlja veliko obremenitev za jetra in žolčnik, ki morajo te strupe predelati. Rastlinske beljakovine tako predstavljajo primeren vir beljakovin,saj jih telo z lahkoto absorbira in pri tem porabi le malo energije.

Rastline vsebujejo širok spekter aminokislin

Za razliko od beljakovin v mesnih izdelkih vsebujejo rastline beljakovine tudi do dvajset različnih vrst aminokislin. Poleg tega vsebujejo živalske beljakovine veliko purinov, ki se pretvorijo v sečno kislino in na ta način zakisajo telo.

Velike količine živalskih beljakovin škodijo telesu

V mesu se nahaja zgolj 50% snovi, ki jih telo lahko koristno uporabi, v rastlinskih živilih pa kar 90%. Uživanje mesa tako ne zagotavlja posebno ugodnih učinkov na delovanje organizma, je pa pretirano uživanje mesa in mesnih izdelkov zagotovo škodljivo za zdravje in spodbuja razvoj bolezni, kot je npr. rak.

Ribe – zdrava alternativa?

Beljakovine v ribah so bistveno lažje prebavljive kot tiste v svinjini, govedini, perutnini in drugih vrstah mesa. Priporočljivo je uživanje rib iz čistih gorskih potokov in jezer, ki niso obremenjene s težkimi kovinami in drugimi strupi, ki jih najdemo pri ribah iz onesnaženih morij. Ribe iz odprtih morij, ki so zamrznjene po hitrem postopku, predstavljajo zdrav in bogat vir beljakovin, saj te pri hitrem zamrzovanju ostanejo sveže. Ribe iz Severnega in Baltiškega morja živijo v onesnaženih vodah, zato niso priporočljive za uživanje.

Kako škodljivo je svinjsko meso v resnici?

Izvor svinjskega mesa igra pri tem vprašanju izredno pomembno vlogo. Živali, ki živijo v majhnih in temnih prostorih, nimajo izhoda na prosto ter so krmljena z umetno hrano, hormoni in dodatki, so zagotovo vir slabših beljakovin. Živali, ki se lahko prosto gibljejo in so krmljena z naravno hrano, pa predstavljajo boljši vir mesa, ki v zmernih količinah nima škodljivega učinka na zdravje.

Naravna prehrana, ugoden bivanjski prostor in dobro počutje živali torej znatno vplivajo na kakovost njihovega mesa. Takšne živali imajo močan imunski sistem, zato ne potrebujejo antibiotikov, cepiv in zdravil. Brez uporabe zrastejo bolj počasi in naravno. Pri uživanju takšnega mesa torej ne bomo deležni velike količine kemičnih snovi, ki se naberejo v svinjskem mesu in lahko škodijo človeškemu zdravju. Žal moramo biti pri izbiri svinjskega mesa sami dovolj pazljivi, saj se na trgovinskih policah znajde tudi povsem nekakovostna svinjina. Razloge za to gre iskati v preohlapnih zakonih in pohlepni mesni industriji.

Meso iz velikih živalskih farm

Živali na velikih farmah živijo v zelo slabih pogojih, stisnjene v premajhnih in temnih kletkah. Samice svinj so obravnavane kot »stroji za rojevanje«, ki jih po približno 5 kotitvah zakoljejo. Prašičke že od prvega dne dalje hranijo z rastnimi hormoni, antibiotiki in cepivi.

Slabe življenjske razmere vodijo v razvoj motenj vedenja, zato se velikokrat same poškodujejo, nagnjene pa so tudi k razvoju različnih vnetij in drugih obolenj. Antibiotiki, s katerimi zdravijo obolenja pri živalih, ostanejo v mesu. Ljudje, ki meso zaužijejo, lahko posledično razvijejo odpornost na posamezno vrsto antibiotika, kar pomeni, da zdravljenje z njim ni več mogoče. Za takšne živali skrbi le malo delavcev, zato je svinjsko meso celo cenejše od pasje hrane.

Industrijska reja perutnine

Tudi perutnini se v velikih farmah ne godi nič bolje. Slaba prehrana, nasilno obnašanje do živali, ki preraste v agresijo in tekmovanje med živalmi ter velika količina zdravil, hormonov in cepiv so na dnevnem redu. Puran dosežejo težo 22 kg v samo 20 tednih. Zaradi tako hitre rastline njihove kosti ne morejo več nositi teže telesa. Mnogi puran so zaradi tega pohabljeni, bolni ali pa celo umrejo. Za tovrstno vzrejo 22.000 puranov sta potrebna le dva delavca, zaradi česar je meso izredno poceni, delovnih mest pa zelo malo.

Prav zato bodite pazljivi na izvor, ko boste naslednjič kupovali meso. Tako boste naredili veliko za živali, soljudi in okolje.

Škodljive posledice pretiranega uživanja mesa

Kar 90% žitaric, ki jih pridelamo, se porabi za hranjenje živine. S to količino hrane bi lahko nahranili velik delež svetovnega prebivalstva, vendar jo očitno raje porabimo za živino, da lahko nekateri ljudje na Zahodu tudi po trikrat ali štirikrat dnevno jedo meso – pašteto za zajtrk, zrezek za kosilo, hamburger za malico in klobaso za večerjo.

Takšno prehranjevanje seveda nima dobrih učinkov na naše zdravje. Meso namreč spada pod živila, ki telo zakisajo, zato bi ga naj zdravi ljudje jedli v zmernih količinah (1x – 2x tedensko), bolniki z rakom pa naj bi se mu v celoti izognili. Prevelika količina živalskih beljakovin se tako kot pri maščobah začne nabirati na vezivnih in opornih tkivih ter žilnih stenah. Prehod snovi iz krvi v tkiva je moten, saj so žilne stene odebeljene. V celice pride manj kisika in hranljivih snovi, iz njih pa se odstrani manj škodljivih snovi – to je recept za nastanek marsikatere bolezni.

Poleg tega pri pretiranem uživanju mesa v telo vnesemo veliko purinov in kemikalij, ki sčasoma privedejo do razvoja arterioskleroze, visokega krvnega pritiska, revme, angine pektoris, srčne kapi, artroze, sladkorne bolezni tipa 2, motenj presnove, protina, vnetja ledvic in avtoimunskih bolezni. Posebno nevarnost predstavlja sočasno uživanje industrijskega olja in transmaščob.

Zdravstvene težave, ki so posledica prevelike količine beljakovin, lahko pozdravimo s primerno dieto –takšno, kjer se živalskim beljakovinam za nekaj časa odpovemo.

E-REVIJA AVITA

Brezplačni nasveti, dvakrat mesečno, o zdravem načinu življenja in akcijskih ponudbah.