Baker
Daje nam energijo, skrbi za pravilno delovanje živcev, pomaga pri prenosu (vsrkavanju) železa v telesu, spodbuja nastajanje veziva (kolagena) in melanina za zaščito kože, podpira presnovo beljakovin, skrbi za normalno obarvanost las, preprečuje poapnenje žil ter kot antioksidant tudi preprečuje poškodbe celic zaradi prostih radikalov.
Najdemo ga v gobah, grahu, avokadu, govedini, jetrih, kakavu, kvasu, ribah, stročnicah, sezamu, bananah, zelenolistni zelenjavi, česnu, morskih algah, oreščkih, arašidih, ostrigah, sardinah, rakih, sončničnih semenih, suhih slivah in orehih.
Pomanjkanje bakra
Pomanjkanje bakra je redko, saj ga telo precej dobro absorbira (nekje med 40 – 60%). Z običajno mešano prehrano zlahka zadostimo telesnim potrebam po tem mineralu. Absorpcija poteka v dvanajsterniku in tankem črevesju, po 15 minutah pa baker že prispe v kri. Telo shranjuje zaloge bakra za nekaj tednov. Ker se cink in baker vežeta na iste receptorje, lahko dolgotrajno jemanje cinka povzroči pomanjkanje bakra. Absorpcijo bakra povečuje vitamin C.
Simptomi pomanjkanja bakra so: slabokrvnost (anemija), utrujenost, sivenje las, upočasnjena rast, povišanje nivoja škodljivega holesterola v krvi, vodenica, revmatoidni artritis, zmanjšano število belih krvničk, izguba kostne mase in posledične poškodbe kosti ter nevrološke motnje.
Odmerki nad 10 mg na dan so toksični. Povzročajo slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, drisko. Pri zelo visokih odmerkih pa lahko pride celo do poškodb jeter, kome in smrti. Telo poskuša presežne količine bakra izločiti z blatom. Izjema je Wilsonova bolezen (dedna presnovna motnja), pri kateri se baker kopiči v tkivih. Bolezen povzroča nevrološke in duševne motnje (zaradi kopičenja bakra v možganih) ter poškodbe jeter. Do predoziranja lahko pride zaradi nenadzorovanega jemanja prehranskih dopolnil ali uporabe vode iz hišnih vodnjakov s pH-vrednostjo pod 7,3, ki priteče po bakrenih ceveh (v takšnem primeru prihaja do izločanja bakra iz cevi).