Vitamin E ščiti celice pred propadom

Vitamin E – varuh telesnih celic

Vitamin E je v maščobah topni vitamin in antioksidant, ki ga zlahka označimo za enega najboljših varuhov telesnih celic. S svojim antioksidativnim delovanjem jih namreč ščiti pred oksidativnim stresom. S tem izrazom poimenujemo stanje, ko je v telesu število škodljivih prostih radikalov tako povečano, da telo s svojimi antioksidativnimi mehanizmi ne uspe več preprečevati in nadzorovati povzročene škode.

Prosti radikali so naraven, a nezaželen stranski produkt celičnega dihanja. Prostim radikalom manjka en elektron, zato so zelo reaktivni in hitro reagirajo z molekulami v okolici, da bi jim odvzeli manjkajoči elektron. Na ta način lahko poškodujejo celične ovojnice, celice DNK in druge telesne celice in tako povzročijo nepopravljivo škodo. Prosti radikali pospešeno nastajajo zaradi različnih dejavnikov, kot so onesnaženost zraka, herbicidi, pesticidi, toksični odpadki, UV sevanje, radioaktivno sevanje, kontaminirana hrana, droge, zdravila, psihični stres, bolezni in proces staranja. Vitamin E je ena najbolj uspešnih snovi v boju proti prostim radikalov.

Generični izraz »vitamin E« označuje skupino 4 tokoferolov (alfa, beta, gama, delta tokoferol) in 4 tokotrienolov, ki so si sicer sorodne, vendar imajo različne stopnje biološke razpoložljivosti (funkcionalne uporabnosti v telesu). Najaktivnejša in najučinkovitejša oblika vitamina E je alfa-tokoferol, ki se v zelo veliki meri absorbira v zgornjem delu tankega črevesja. Največ se ga shranjuje v maščobnem tkivu, jetrih in nadledvični žlezi.

Vitamina E telo ne more izdelati samo, zato ga moramo zaužiti s prehrano ali prehranskimi dopolnili. Naravna oblika vitamina E je nekoliko učinkovitejša od sintetične. Vitamin E hitro oksidira ob prisotnosti kisika in svetlobe. Veliko bolj je obstojen na toploto. Prenese temperature vse do 200°C (samo 10% izgube), uniči pa se, če olja za cvrtje ali pečenje ponovno segrevamo. Pri globoko zamrznjenih živilih se količina vitamina E postopoma zmanjšuje.

Uživanje vitamina E povečuje tudi biološko razpoložljivost drugega, prav tako v maščobah topnega (lipofilnega) vitamina A, saj preprečuje njegovo oksidacijo. Priporoča se sočasno uživanje. Biorazpoložljivost oziroma absorpcija vitamina E je močno odvisna tudi od količine maščobe, ki je vnesena v telo skupaj z vitaminom E (pri kuhanju preprosto dodajte košček masla za boljšo absorpcijo).

Pomen vitamina E

Vitamin E je močan antioksidant. To pomeni, da varuje celice pred napadi prostih radikalov in s tem ščiti njihovo strukturno in funkcionalno integriteto. Poškodbe celic zaradi oksidativnega stresa bi sicer lahko privedle do sladkorne bolezni, rakavih obolenj, katarakte (izgubljanja prosojnosti očesne leče), prezgodnjega staranja, infekcij, vnetij, rakavih obolenj, arteroskleroze in srčno-žilnih bolezni.

Vitamin E oz. tokoferol igra pomembno vlogo pri ohranjanju plodnosti (grška beseda »tocos« pomeni »rojevanje«), zato se priporoča povišano jemanje v času, ko želimo zanositi. Vpliv ima tudi na presnovo ogljikovih hidratov in delovanje inzulina. Zaradi njegovih antioksidativnih lastnosti ga pogosto najdemo v kremah proti staranju. Vitamin E preprečuje kvarjenje izdelka, hkrati pa nudi tudi antioksidativni učinek na koži. Vitamin E odlično ščiti tkiva, ki so zelo občutljiva na oksidacijo: tkiva oči, kože, jeter, prsi in testisov.

Pomanjkanje in presežek vitamina E

Priporočen dnevni odmerek za odrasle je 10 do 15 mg dnevno.

Do pomanjkanja vitamina pride zelo redko, saj ga imajo tudi ljudje s siromašno dieto nakopičene telesne zaloge. Pojavlja se pri ljudeh, ki imajo težave pri absorpciji maščob in nedonošenčkih, ki še nimajo zadostnih zalog. Pomanjkanje vitamina E povzroči propadanje rdečih krvničk in poškodbe živcev, slabo ravnotežje in koordinacijo, oksidacijo telesnih membran in napredovanje kroničnih bolezni.

Presežek oz. predoziranje vitamina E (več kot 1000 mg) povečuje potrebo po vitaminih A in K, vpliva na strjevanje krvi, poveča pa se tudi nevarnost za obolenja srca in ožilja, motnje vida in oslabelost mišic. Simptomi predoziranja so driska, glavobol, slabost in utrujenost.

Kje najdemo vitamin E?

V naravi vitamin E proizvajajo samo rastline. Več ga najdemo v rastlinah s podeželja, saj onesnaženje pomembno vpliva na vsebnost vitamina E.

Največ ga najdemo v hladno stiskanih rastlinskih oljih z bogato vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin, ki jih vitamin E prav tako varuje pred oksidacijo. Takšna olja so npr. olje pšeničnih kalčkov, sončnično olje, repično olje, sojino olje, olivno olje in olje koruznih kalčkov. Bogat vir vitamina E so tudi mandlji in drugi oreščki, kalčki, špinača, fižol, gorčica, olive, ohrovt, avokado, brokoli, rumenjaki, papaja, sončnična semena, repa, zelena listnata zelenjava polnozrnate žitarice in nekateri mlečni izdelki. Za pokritje dnevnih potreb zadostuje že 20 g olivnega olja ali 50 g lešnikov.