Tekoči probiotiki – še bolj učinkoviti, če jim dodamo zelišča

Črevesna flora je izredno kompleksna, a uravnotežena združba mikroorganizmov, ki vpliva na zdravje celotnega telesa. Neposredno je povezana z imunskim in živčnim sistemom. Sodoben način življenja pogosto posega v stabilnost črevesne mikroflore in s tem daje možnost škodljivim bakterijam in glivam, da se razrastejo in pričnejo škodovati organizmu.

Zakaj se slabe bakterije preveč razmnožijo?

Zaradi:

• nepravilne prehrane,
• toksinov in pesticidov v hrani,
• ležernega sodobnega načina življenja,
• enormne količine stresa,
• jemanja antibiotikov (ki poleg škodljivih bakterij uničijo tudi koristne) in zdravil,
• pitja alkohola,
• bolezni in starosti.

Porušena črevesna flora (stanje se medicinsko imenuje »disbioza«) se odraža preko kožnih boleznih, alergij, psihičnih boleznih (npr. depresije), slabe prebave, izpadanja las, utrujenosti in mnogih drugih bolezni, ki jih sprva morda ne bi povezali s črevesjem. Ko v črevesju prevladuje gnitje namesto fermentacije, se spremeni tudi vonj blata, ki postane izrazito smrdeč.

Naloge črevesnih mikroorganizmov

• Črevesne bakterije presnavljajo snovi, ki jih človeško telo ne more in jih s tem naredijo primerne za absorpcijo. Znatno vplivajo na absorpcijo kratkoverižnih maščob in mineralov.
• Nekateri sevi pozitivnih bakterij proizvajajo vitamin K in vitamin B12. Proizvajajo tudi encime.
• Kot živi zid naseljujejo črevesno sluznico in tako preprečujejo naselitev povzročiteljem bolezni. Z odvzemanjem življenjskega prostora in hranil zavirajo razrast patogenih mikroorganizmov.
• Celicam črevesne sluznice zagotavljajo hranilne snovi in s tem vso potrebno energijo.
• Proizvajajo mlečno kislino, ki deluje kot antibiotik – uničuje škodljive bakterije.
• Spodbujajo imunski sistem in ga krepijo.
• Zmanjšujejo alergijski odziv telesa.
• Zmanjšujejo težave pri sindromu preobčutljivega črevesja.
• Regulirajo odvajanje blata.
• Preprečujejo razraščanje glivic in plesni.
• Zmanjšujejo težave pri laktozni intoleranci.
• Stimulirajo delovanje imunskega sistema – delujejo kot »vadbeni center« za imunske celice in jih tako pripravljajo na resnejši napad.

Kakšna je razlika med probiotiki in prebiotiki?

Probiotiki in prebiotiki imajo pozitiven vpliv na črevesno floro in s tem na zdravje celotnega telesa.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki poskrbijo za ponovno uravnoteženje in raznolikost kultur v črevesni mikroflori. Delujejo le, če jih zaužijemo v dovolj veliki količini (vsaj deset milijard – 1010). Za ohranitev visokega števila živih mikroorganizmov je potrebno probiotične izdelke in prehranska dopolnila ustrezno skladiščiti in porabiti do preteka roka uporabe. Na trgu najdemo že kar precejšnje število probiotikov v obliki prehranskih dopolnil, vendar žal vsi ne vsebujejo zadostnega (na embalaži navedenega) števila bakterij, prav tako se pojavlja nepravilno poimenovanje vrst in rodov bakterij.

Prebiotiki pa so snovi, ki v črevesju ustvarjajo primerne pogoje za rast in razvoj črevesnih mikroorganizmov. Služijo kot hrana za obstoječe kulture v črevesni flori in s tem selektivno spodbujajo razmnoževanje in prevlado koristnih črevesnih bakterij. Jemanje probiotikov brez prebiotikov ne prinaša optimalnih rezultatov. Med prebiotike prištevamo inulin, oligofruktozo, fruktooligosaharide, vlaknine, ksilitol … Kljub pozitivnim učinkom, ki jih prinašajo, pa ne gre pretiravati z uživanjem, saj lahko v prevelikih količinah povzročijo napenjanje ali drisko.

Tanko črevo – kaj vse se tam dogaja!

Tanko črevo se deli na dvanajsternik, tešče črevo in vito črevo. Sluznica tankega črevesja je nagubana in pokrita z resicami, kar znatno poveča površino in s tem sposobnost vsrkavanja hranilnih snovi. Po tankem črevesju potujejo trije prebavni sokovi: sok trebušne slinavke, žolč in črevesni sok. Na površini črevesnih celic se nahajajo encimi, ki povzročajo razgradnjo snovi. Stena tankega črevesja je obdana s sluzjo, ki jo varuje pred samoprebavo (avtolizo).

V tankem črevesju se zaradi delovanja črevesnih sokov ogljikovi hidrati razgradijo na monosaharide, glukozo, galaktozo in fruktozo (delovanje encima amilaze). Maščobe se razgradijo na glicerol in maščobne kisline (pod vplivom lipolitičnih encimov), beljakovine pa na aminokisline (encim tripsin in drugi).

Skozi steno tankega črevesja prehajajo razgrajene snovi v kri. Večje molekule preidejo skozi steno tankega črevesja najprej v limfo in nato od tam v kri.

Ker gre skozi prebavni trakt veliko število makromolekul, morajo biti črevesne celice sposobne razločiti, katere so za organizem škodljive in katere ne. V tankem črevesju se tako nahaja kar 70% imunskega sistema – to so t.i. Peyerjeve ploščice (limfni folikli). Odgovorne so za absorpcijo snovi, pa tudi izdelavo limfocitov, najpomembnejših celic imunskega sistema.

V tankem črevesju so naseljene predvsem bakterije iz rodu laktobacilov – Lactobacillus acidophilus, casei, rhamnosis in nekateri drugi. Poleg bifidobakterij so najpomembnejši mikroorganizmi v človeškem prebavnem traktu. Skrbijo za fermentacijo laktoze (mlečnega sladkorja), ki ga predelujejo v mlečno kislino. Laktobacili lahko nadomestijo encim laktazo, ki ga ljudem z laktozno intoleranco primanjkuje.

Laktobacili prebivajo sicer tudi na področju ženskih spolnih organov, kjer skrbijo za nizek pH in s tem nudijo zaščito pred bakterijskimi in virusnimi okužbami.

Uživanje probiotikov

Izraz probiotik izhaja iz grškega izraza in pomeni »za življenje«. Probiotike lahko zaužijemo na več načinov – s fermentiranimi živili, kot so miso (japonska fermentirana pasta iz soje), kimči (korejsko fermentirano kislo zelje z začimbami) ali (ekološko) kislo zelje. Uživanje kupljenih probiotičnih jogurtov se ne priporoča, saj velikokrat vsebujejo ostanke antibiotikov, s katerimi so hranili govedo, kar izniči delovanje probiotikov. Poleg tega vsebujejo dosti premalo probiotičnih kultur, da bi bili učinkoviti.

Tekoči probiotiki – prednosti

Najhitrejše, najučinkovitejše, koncentrirano in natančno odmerjeno jemanje pa omogočajo tekoči probiotiki. Za razliko od kapsul, ki delujejo v debelem črevesju, začnejo tekoči probiotiki delovati že v tankem črevesju, kjer absorpcija najbolj intenzivno poteka.

Za ohranjanje maksimalnega števila mikroorganizmov jih je potrebno shranjevati v hladilniku.

Kombinirani tekoči probiotiki z zelišči

V kombinaciji z zelišči, ki spodbujajo nastajanje črevesnih sokov, so še bolj učinkoviti. Eden takšnih tekočih probiotikov je tudi izdelek Casa Sana s 23 zeliščnimi in rastlinskimi izvlečki ter 31 različnimi kulturami mikroorganizmov. Vsebuje tudi gobo reiši oz. svetlikavo pološčenko, ki se ponaša s številnimi zdravilnimi učinki.
Dodatna prednost tekočih probiotikov je ta, da proces izdelave ne zahteva centrifugiranja in sušenja kot pri kapsulah in tabletah, zato ostane živih več mikroorganizmov. Najbolje je, če tekoče probiotike vzamemo 15 do 30 minut pred obrokom.

Kdaj in kako jih jemati

Jemanje tekočih probiotikov se svetuje tako otrokom od tretjega leta dalje, mladostnikom, odraslim kot tudi starostnikom. Še posebej se priporoča nosečnicam in ljudem, ki so pogosto pod stresom. Če okrevate po bolezni, si lahko s pomočjo tekočih probiotikov hitro povrnete naravno ravnovesje v črevesju.

Tekoči probiotiki so zelo primerni za ljudi, ki jih mučita počasna prebava in zaprtje. Za ljudi, pri katerih se pogosto pojavlja driska, pa so boljši probiotiki v kapsulah, ki bolje »preživijo« želodčno kislino in delujejo največ v debelem črevesju. Tudi kadar jemljemo probiotike in si moramo obnoviti črevesno floro, jemljemo probiotike v kapsulah.